Nikjer še nisem zasledil podatka koliko delovne dobe so zbrali povprečno slovenski upokojenci. Pozna kdo ta podatek?

Najprej se je treb vrniti nazaj v leto 1992 ko je Petrle upokojil rekrodno število mladih penzionistov do 50 pa mislim da jih je bilo s 45 leti tudi veliko. S tem si je ustvaril volilno telo in sesu sistem do te mere da se še danes ne poberemo. Kako si lahko nekdo predstavlja da dela polnih 40 let gre v penzijo in ima manj penzije kot tisti ki je delal manj kot trideset let. Torej dragi moji pisatelji in analitiki kaj nardit?? po vsej logiki tistim ki so šli prej vzet penzijo in dati tistim ki so delali polno ja malo morgen nikoli.....torej g. Petrle rešit eproblem ki ste ga ustvarl gre seveda za psihološki problem ko gledaš okolico in s esprašuješ zakaj bi če on ni..........

Cudno da se nihce se ni oglasil z nerganjem o zgaranih delavcih z zuljavimi rokami, ki da rabijo penzijo najkasneje po 60tem letu (po tistem, ko je v sloveniji s proizvodno industrijo itak v glavnem konec).

V sloveniji se SE VEDNO s penzioniranjem resuje katastrofalno situacijo na trgu delovne sile, ki jo je v veliki meri zakuhala ravno drzava sama s pretirano zascito starejsih.

Prvi predlog, zakaj se ne omogoči ljudem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, da še naprej lahko delajo in prejemajo 100% pokojnino, seveda če najdejo delodajalca. Torej, prejemajo 100% pokojnino in plačo kot zaposleni delavci obremenjeno z davki in prispevki. Drugi predlog, zakaj po vzoru Nemcev ne sprejmemo slovenske »Hartze«, ki stimulirajo starejše osebe na delovno aktivnost?

www.zpiz.si/cms/cont...gust-20182
stran 12, zanimivo ženske prehitevajo moške, čeprav naj bi bile po zakonodaji priviligirane...

[FIN-209516]
> [XODAT]
> www.zpiz.si/cms/cont...gust-20182
> stran 12, zanimivo ženske prehitevajo moške, čeprav naj bi bile po zakonodaji priviligirane...

Na prvi pogled res presenetljivo, ampak če malo pomisliš niti ne.
Moški se v letu 2017 še vedno upokojujejo dve leti kasneje kot ženske (62 vs 60), pokojnino dobivajo v povprečju 17 let, ženske pa 24.
Res pa je, da imajo ženske v povprečju v letu 2017 ob upokojitvi skoraj eno leto več delovne dobe. Lahko razložimo s tem, da so manj izobražene in gredo prej delat. Mislim da to večinoma ne drži. Pač pa je večina moških prebila vsaj eno leto v vojski. Med morebitno porodniško delovna doba teče, med vojaščino pa ne.
Vsekakor moški za svoja vplačana sredstva dobijo veliko manj pokojnine kot ženske.

Moja starša sta imela oba čez 40 let delovne dobe. Tako, da ne vem kako je možno, da so taki podatki. Pa je imel fotr 1 leto vojske.

Mogoče delno na vse skupaj vplivajo še ti poklici, ki so v preteklosti imeli benificirano delovno dobo. Čeprav so ukinili to stvar, jim je nekaj let ostalo.

Kje je sedaj pregovorna delavnost Slovencev? LOL

V pokojninskem sistemu bi morali odpraviti tudi razne anomalije, kjer si je nekdo izmislil cel kup skovank (vdovska penzija, starostna, kmečka,...) in na podlagi tega je nekdo deležen pokojnine, za katero ni nič (ali pa manj kot je deležen) odvajal. Vsak naj bo deležen toliko, kolikor je odvajal ne pa da nekdo dobiva odvajanje drugih samo zato, ker je bil svoj čas z nekom poročen ali pa ker je star kolikor je pač star.

Bi lahko avtor poizvedel, kakšna je možnost, da bi vsak zaposleni dobil tudi vsako leto izračun, koliko bo na podlagi do takratnih odvajanj znašala penzija posameznika in tudi za penzonista, kolikor bi moral dobiti na podlagi odvajanj? Mislim, da imajo nekaj takega na Švedskem, po kateri bi se radi zgledovali.

S tem bi lahko vsak vedel kaj ga čaka in morebiti še pravočasno povečal vplačila v individualno pokojninsko varčevanje, hkrati pa tudi v kolikor nekdo dobiva nek denar po suhem...

[Erik9999]
Kje je sedaj pregovorna delavnost Slovencev? LOL

z njo gre nekako tako kot pri tistem "pes, ki laja, ne grize"...

... ali pa: "oral sex - all you do is talk about it".

[sopranos]
> [FIN-209516]
> > [XODAT]
> > www.zpiz.si/cms/cont...gust-20182
> > stran 12, zanimivo ženske prehitevajo moške, čeprav naj bi bile po zakonodaji priviligirane...
>
> Na prvi pogled res presenetljivo, ampak če malo pomisliš niti ne.
> Moški se v letu 2017 še vedno upokojujejo dve leti kasneje kot ženske (62 vs 60), pokojnino dobivajo v povprečju 17 let, ženske pa 24.

Moja starša sta imela oba čez 40 let delovne dobe. Tako, da ne vem kako je možno, da so taki podatki. Pa je imel fotr 1 leto vojske.

Vzemimo za primer dve osebi rojeni leta 1955, ki bosta leta 2020 stari 65 let. Oseba "A" je po osnovni šoli odšla na 3-letno poklicno šolo in takoj po končani šoli na "služenje" vojaščine ter se stara 20 let prvič zaposlila in je 40 let pokojninske dobe brez dokupa vojaščine napolnila leta 2015, kar pomeni, da se je upokojila stara 60 let in je že 3 leta upokojena...Oseba "B" se je po osnovi šoli vpisala na štiriletno gimnazijo, na štiriletnem študiju je bila pridna, potem je sledila vojaščina in je v idealnem položaju stara 25 let prvič začela delati, polno pokojninsko dobo 40 let bo napolnila leta 2020 stara 65 let, če pa je na študiju imela veliko drugih izven študijskih aktivnosti ali če je bila na medicini se je prva zaposlitev zamaknila.

... Vsekakor pa je jasno, da bi odgovorna politika morala čim prej začeti seznanjati javnost z zgoraj nanizanimi dejstvi in neizogibnostjo nadaljevanja pokojninske reforme ter pripraviti široko razpravo o tem, kako jo izvesti na najmanj boleč način. ...

... OK, včasih se je reklo, da se stisnit in prdnit ne da, ampak pri upokojevanju se očitno točno to vedno znova poskuša ...

P.S.: glede na zniževanje stroškov dela zaradi večje konkurenčnosti in posledične prekarnosti mlade delovne sile, bi bilo bolj zanimivo vedeti, kako vedno večja prekarnost vpliva na "pokojninsko blagajno", ker nisem še nič slišal, da bi kdo to probal raziskovati, pa je prekarnost dosti bolj dolgoročni problem ...

Pokojninska reforma je premalo. Treba je reformirati vso JAVNO porabo. Primerjati je treba tudi: brezplacno solstvo, subvencionirana prehrana studentov, stipendije, cas studija, cas vstopa na trg delovne sile, pravice do socialnih transferjev. Tisti, ki se niso nic delali do stiridesetega je koliko? In kaksen strosek so za druzbo/proracun/pobrane davke. Niso problem tisti, ki so 40 let delali, pa ce jih je se toliko. Problem so tisti, ki so vecni strosek, pravice pa se se kar naprej sirijo. Pa razne nevladne organizacije, pa razne nepotrebne agencije in druge fiktivne, neproduktivne zaposlitve, ki ne prinasajo nobene dodane vrednosti.

[najobj]
... Vsekakor pa je jasno, da bi odgovorna politika morala čim prej začeti seznanjati javnost z zgoraj nanizanimi dejstvi in neizogibnostjo nadaljevanja pokojninske reforme ter pripraviti široko razpravo o tem, kako jo izvesti na najmanj boleč način. ...

... OK, včasih se je reklo, da se stisnit in prdnit ne da, ampak pri upokojevanju se očitno točno to vedno znova poskuša ...

P.S.: glede na zniževanje stroškov dela zaradi večje konkurenčnosti in posledične prekarnosti mlade delovne sile, bi bilo bolj zanimivo vedeti, kako vedno večja prekarnost vpliva na "pokojninsko blagajno", ker nisem še nič slišal, da bi kdo to probal raziskovati, pa je prekarnost dosti bolj dolgoročni problem ...

Na pokojninsko blagajno v povprečju nič, blagajna postane zgolj bolj volativna.
Ker se hitreje zaposluje prekarce v času konjukture, se blagajna v tem času hitreje polni ( že dve leti je rast prihodkov okoli 7,5%, kar je več kot je rast BDP in inflacije).
Ko pa bo slabše, kakšna recesija, pa bo vsota prispevkov hitreje padla, ker bodo odpuščanja hitrejša. V povprečju pa bo verjetno podobno (enkrat hitrejša rast in padec prihodkov ampak enak vrh in dno, brez prekarnosti pa bi bilo vse skupaj počasnejše. Povprečna vrednost sinusoide je 0).

[1011Arist]
> [najobj]
> ... Vsekakor pa je jasno, da bi odgovorna politika morala čim prej začeti seznanjati javnost z zgoraj nanizanimi dejstvi in neizogibnostjo nadaljevanja pokojninske reforme ter pripraviti široko razpravo o tem, kako jo izvesti na najmanj boleč način. ...
>
> ... OK, včasih se je reklo, da se stisnit in prdnit ne da, ampak pri upokojevanju se očitno točno to vedno znova poskuša ...
>
> P.S.: glede na zniževanje stroškov dela zaradi večje konkurenčnosti in posledične prekarnosti mlade delovne sile, bi bilo bolj zanimivo vedeti, kako vedno večja prekarnost vpliva na "pokojninsko blagajno", ker nisem še nič slišal, da bi kdo to probal raziskovati, pa je prekarnost dosti bolj dolgoročni problem ...

Na pokojninsko blagajno v povprečju nič, blagajna postane zgolj bolj volativna.
Ker se hitreje zaposluje prekarce v času konjukture, se blagajna v tem času hitreje polni ( že dve leti je rast prihodkov okoli 7,5%, kar je več kot je rast BDP in inflacije).
Ko pa bo slabše, kakšna recesija, pa bo vsota prispevkov hitreje padla, ker bodo odpuščanja hitrejša. V povprečju pa bo verjetno podobno (enkrat hitrejša rast in padec prihodkov ampak enak vrh in dno, brez prekarnosti pa bi bilo vse skupaj počasnejše. Povprečna vrednost sinusoide je 0).

... OK, čeprav je v tvojem "blagajna postane zgolj bolj volativna" verjetno skrit odgovor, zdaj vidim, da bi moral zgoraj napisati "kako vedno večja prekarnost vpliva na "pokojninsko blagajno" za nas stare in za njih mlade" ... khmm, ker kolikor jaz razumem, prekarci delajo in "pokojninsko blagajno" polnijo samo neto (npr. 90 ur na mesec) čas zaposlitve, redno zaposleni pa jo polnijo bruto (182 ur na mesec), ker delajo (= dobijo plačo in plačajo prispevke) tudi takrat - objektivno niso vsa dela enaka blagajničarki v Lidlu - ko nič ne delajo in torej prekarci proti svoji volji v istem času za sebe "pokojninsko blagajno" polnijo samo na pol ...

P.S.: da mi ne bo kdo kaj očital, sem zaradi lažjega razumevanja uporabljal tretjo osebo množine, čeprav bi za redno zaposlene lahko uporabil tudi prvo osebo ednine ...

[XODAT]
www.zpiz.si/cms/cont...gust-20182
stran 12, zanimivo ženske prehitevajo moške, čeprav naj bi bile po zakonodaji priviligirane...

Hvala!

[bc123a]
Cudno da se nihce se ni oglasil z nerganjem o zgaranih delavcih z zuljavimi rokami, ki da rabijo penzijo najkasneje po 60tem letu (po tistem, ko je v sloveniji s proizvodno industrijo itak v glavnem konec).

V sloveniji se SE VEDNO s penzioniranjem resuje katastrofalno situacijo na trgu delovne sile, ki jo je v veliki meri zakuhala ravno drzava sama s pretirano zascito starejsih.

Pretirana zaščita starejših v Sloveniji? Prosim lepo! Penzije padajo že več let zaporedoma, kljub podaljševanju starosti za upokojevanje, ti pa o pretirani zaščiti starejših! Da ne omenjam Berufsverbota, ker ne omogoča država ustanovljanje S.P.-jev za upokojence, potem najnižji prispevek države pri pokrivanju stroškov domov za starejše občane, če se primerjamo s primerljivimi državami, zatem vračilo socialnih pomoči, ni da ni. Ta država je do starejše generacije (pa tudi za mlade) sovražna! Poglej eno Avstrijo, ki je zares prijazna do vseh, tako mladih kot starejših, Slovenija je svetlobna leta za njo. Žal.

Tisti, ki hocejo ostati na oblasti, ves cas scuvajo ljudi drugega proti drugemu. In so sovrazni do drzavljanov, ki jim vladajo.

[vrac]
> [bc123a]
> Cudno da se nihce se ni oglasil z nerganjem o zgaranih delavcih z zuljavimi rokami, ki da rabijo penzijo najkasneje po 60tem letu (po tistem, ko je v sloveniji s proizvodno industrijo itak v glavnem konec).
>
> V sloveniji se SE VEDNO s penzioniranjem resuje katastrofalno situacijo na trgu delovne sile, ki jo je v veliki meri zakuhala ravno drzava sama s pretirano zascito starejsih.

Pretirana zaščita starejših v Sloveniji? Prosim lepo! Penzije padajo

Govorim o zaposlenih! In ravno to je problem (ki ga ti ne vidis), penzije padajo zato, ker hodijo v penzijo delovno sposobni ljudje, ki bi lahko v pokojninsko blagajno prispevali, ne pa iz nje crpali.