Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Zdravnikom lani vsaj 13 milijonov evrov od farmacevtske industrije
Strani: 1
sporočil: 351
Zdravnikom in njihovim združenjem, društvom, podjetjem, espejem ter seveda tudi bolnišnicam farmacevtske družbe plačujejo:.....In kdo plačuje farmacevtskim družbam? Plačujemo vsi (preko zdravstvene mošnje), ki plačujemo prispevke iz bruto, na bruto in počasi še iz in na "mesečino"
Pod črto:Paljevina!
Pod črto drugič: Legalna paljevina na naš račun!
In potem manjkajo milijoni v zdravstveni blagajni. A je mogoče kdo kdaj delal analizo glede na izplačila farmacevtov, koliko plačajo in koliko več prodajo svojih izdelkov pred tistimi, ki plačujejo manj?
Nič ni zastonj.....
sporočil: 286
Dajmo si biti na jasnem. Če ne bi bilo novih in še bolj novih
(patentno zaščitenih) zdravil bi bila danes pričakovana doba tam
nekje kot po koncu druge svetovne vojne. Grda farmacevtska
industrija je daleč ključni dejavnik pri podaljšanju le-te za kakih
15 let in hkrati bistvenem povečanju kvalitete življenja
obolelih.
V interesu čisto vsakega posameznika je, da se vsak (!!!) zdravnik zaveda novih in učinkovitejših farmakoterapij za zdravljenje (in prevencijo) bolezni. Le popolni imbecil si lahko predstavlja, da bo to šlo tako, da bo zdravnik vsak dan doma spremljal tisoče strani strokovne literature in iz nje povzel ustrezno informacijo zase. Zato je povsem jasno in pozitivno, da bo inovativna indutrija vlagala v marketing svojega zdravila, si čim hitreje povrnila gromozanske stroške razvoja (avtorica, poglejte si podatke) in naredila nek pričakovani profit preden poteče patentna zaščita in pridejo na trg generiki s 95% (ZDA) do 20% (Slovenija) nižjo ceno in ji produkt praktično odvzamejo. Cena poslej ni več "perceived value" na osnovi farmakoekonomskih študij, temveč "cost plus". Bevskanje v to obče priznano prakso je posledica nerazumevanja življenjskega cikla zdravila in patentne zakonodaje.
Druga in dokaj nepovezana zgodba pa sledi v nadaljevanju, zakaj pri nas generiki prav tako kor originatorji investirajo v marketing blagovne znamke in tržijo svojo kopijo na podoben način. Angleški case: zavarovalnice poiščejo najugodnejšega ponudnika posameznega zdravila (molekule!), naročijo svoje potrebe za čas dogovorjenega obdobja in jih dajo v lekarne. Ključno: zdravniki morajo predpisovati generično ime zdravila (molekulo), ne lastniškega! Torej recimo "enalapril", ne pa "Renitec" (original) ali "Enap" oziroma "Olivin" (generični kopiji slovenskih proizvajalcev). V takem sistemu ni potrebe po marketingu, cene generike so pri tleh. Noben generik tam posledično ne vlaga v marketing (kupovanje zdravnikov).
Zato je logični odgovor na težke očitke kot kaže ne pretirano poučene avtorice preprost: uzakoniti je treba predpisovanje z generičnim imenom zdravila in vzpostaviti konkurenčnost zavarovalnic. In potem zanesljivo ne bo več plačevanja zdravnikom s strani Krke in podobnih. Iniciative v tej smeri so bile v zadnjih 15 letih že predlagane, a zaradi izjemne lokalne moči Leka in Krke nikoli niso prišle v javno razpravo.
V interesu čisto vsakega posameznika je, da se vsak (!!!) zdravnik zaveda novih in učinkovitejših farmakoterapij za zdravljenje (in prevencijo) bolezni. Le popolni imbecil si lahko predstavlja, da bo to šlo tako, da bo zdravnik vsak dan doma spremljal tisoče strani strokovne literature in iz nje povzel ustrezno informacijo zase. Zato je povsem jasno in pozitivno, da bo inovativna indutrija vlagala v marketing svojega zdravila, si čim hitreje povrnila gromozanske stroške razvoja (avtorica, poglejte si podatke) in naredila nek pričakovani profit preden poteče patentna zaščita in pridejo na trg generiki s 95% (ZDA) do 20% (Slovenija) nižjo ceno in ji produkt praktično odvzamejo. Cena poslej ni več "perceived value" na osnovi farmakoekonomskih študij, temveč "cost plus". Bevskanje v to obče priznano prakso je posledica nerazumevanja življenjskega cikla zdravila in patentne zakonodaje.
Druga in dokaj nepovezana zgodba pa sledi v nadaljevanju, zakaj pri nas generiki prav tako kor originatorji investirajo v marketing blagovne znamke in tržijo svojo kopijo na podoben način. Angleški case: zavarovalnice poiščejo najugodnejšega ponudnika posameznega zdravila (molekule!), naročijo svoje potrebe za čas dogovorjenega obdobja in jih dajo v lekarne. Ključno: zdravniki morajo predpisovati generično ime zdravila (molekulo), ne lastniškega! Torej recimo "enalapril", ne pa "Renitec" (original) ali "Enap" oziroma "Olivin" (generični kopiji slovenskih proizvajalcev). V takem sistemu ni potrebe po marketingu, cene generike so pri tleh. Noben generik tam posledično ne vlaga v marketing (kupovanje zdravnikov).
Zato je logični odgovor na težke očitke kot kaže ne pretirano poučene avtorice preprost: uzakoniti je treba predpisovanje z generičnim imenom zdravila in vzpostaviti konkurenčnost zavarovalnic. In potem zanesljivo ne bo več plačevanja zdravnikom s strani Krke in podobnih. Iniciative v tej smeri so bile v zadnjih 15 letih že predlagane, a zaradi izjemne lokalne moči Leka in Krke nikoli niso prišle v javno razpravo.
Strani: 1
