Je potrebno soglasje zaposlenih ali ni potrebno? Vendar delodajalec mora obvestiti delavca o njegovi pravici do dostopa do njegovih podatkov, pravici do izbrisa njegovih podatkov, do pozabe njegovih podatkov...obvestiti se ga mora, da njegove podatke obdeluje npr. zunanji računovodski servis, ki zaradi obračuna dohodnine obdeluje podatke njegovih otrok...Delodajalec mora imeti dokazilo, da je delavca obvestil o tem, lahko se tej izjavi doda tudi privolitev delavca, škodovati nikakor ne more, tudi če napišeš, da delavec privoli, da se njegovi podatki dostavijo npr. v hotel zaradi rezervacije sobe na službeni poti...Veliko tega se lahko uredi že v pogodbi o zaposlitvi...Državljani EU prevzemajo (prevzemamo) nadzor (prendre le contrôle) nad svojimi osebnimi podatki.

Kaj mislijo v EU npr. Francozi? Veliko podjetij na današnji dan ne bo pripravljenih tudi zaradi zapletenosti besedila uredbe, saj je veliko odprtih vprašanj in so prepričani, da pred 1. januarjem 2019 ne bo sankcij.

Edino razumno bi bilo, da EU oz. SLO pripravi obrzace, ki jih zavezanci izpolnijo in pri tem poskrbijo za vse dolžnosti v zvezi z GDPR. Nesmisleno je obremenjevati podjetja z novimi birokratskimi postopki, pripravo pravilnikov itd. Za take namene naj bodo brezplačne predloge ipd.

Kakšna dolga administrativna jajca..?! Le zakaj?

[notomi]
Kakšna dolga administrativna jajca..?! Le zakaj?

Prenos Uredbe sprejete 27.aprila 2016 v države članic EU je povezan z velikimi problemi. Od vseh držav EU naj bi le Nemčija in Avstrija sprejeli novi zakon o varstvu osebnih podatkov, Slovaška in Francija delata na tem, v Sloveniji je Cerarjeva vlada šele v mesecu januarju/2018 (po dobrem letu in pol!?) sprejela prvi predlog zakona, ob koncu marca 2018 pa drugega, ki bo dočakal novo vlado, ki bo verjetno pripravila tretji predlog. V Sloveniji se do te Uredbe obnašamo tako, kot da vsi zlorabljamo osebne podatke in z njimi ravnamo nezakonito, namesto da bi po prijavi in sumu zlorabe preganjali kršitelje...

Nekateri bodo ostali brez dela...Do 25. maja so npr. banke, zavarovalnice...preprosto prodale podatke o dolžnikih raznim agencijam za izterjave, ki so potem preko telefona (tudi telefonsko številko so jim prodali, mail), pisno ali z večkratnim obiskom pritiskali na dolžnike. Te agencije so tudi kupovale dolžnikove podatke od bank, teleoperaterjev, izdajateljev kartic zvestobe... oz. od vseh tistih, ki razpolagajo z našimi osebnimi podatki. Spomnimo se slovenskega odvetnika, ki je na podlagi registracij napačno parkiranih vozil na Hrvaškem, dobil (kupil?) osebne podatke kršiteljev od bogsigavedikoga (zavarovalnic; podjetij pooblaščenih za registracije vozil; bohnedaj, mogoče od policije ali državnih uslužbencev...)...in seveda kršiteljem v Sloveniji pošiljal hrvaške zahteve o plačilu globe.