Štos je, da ko se bo to področje enkrat uredilo pod okriljem novega Nacionalnega inštituta, bodo računi za zdravljenje otrok še dražji.

A takrat se bo pa denar našel, al ne?

Papir vse prenese. Institut, pa direktor, pa vizije, pa nacrti pa ideje, pa koncept, pa pogovori, pa strokovna podpora, in kar je najpomembnejse: medicinska sestra z doktoratom na Ekonomski fakulteti, ki se spozna na ustvarjalnost in je predsednica strateskega sveta za podrocje babiske nege, ki deluje pri ministrstvu za zdravje. Bolna bolnica. Rabi se pa srcne kirurge, ki jih ni. Blablablavci so vse zasrali. Kdo pa bo tvegal in delal v tako bolnem okolju? Noben pameten. Zdravnike pa preganjamo kot stekle pse. To je mentaliteta, ki nas je pripeljala tja, kjer smo. Vse zmetat z mize, pa mizo pobrisat. Pa jovo na novo. Brez nakladacev.

Slovenija je itak premala za resno specializirano bolnico. Tud v nemciji in svici ni take klinike v vsaki vasi s 300.000 prebivalci. Svicarji imajo 2 taki kliniki za celo drzavo pa se vse bogate ruse, kitajce in arabce tam zdravijo. Ne mores met vsega ce si majhen.

Lahko zacnemo ugotavljati, kaj je racionalno in kaj ni. To je vsekakor zelo pomembno vprasanje. Ampak v primeru otroske kardiokirurgije so se razkrile/manifestirale vse gnilobe sistema. Vsi nekaj oranizirajo, se slepajo, blefirajo, financirajo, spletkarijo, zapravljajo, namesto, da bi se odlocili: rabimo/ne rabimo. Kljuc klinike so pa specilisti kirurgi/kardiologi/intenzivisti. Mi imamo mnogo ladij brez kapitana, v podpalubju pa gospodarijo podgane.