Bilo bi zanimivo vrniti se še bolj v preteklost. Recimo v kapitalistično Kraljevino Jugoslavijo ali pa v Avstro-Ugarsko ko se je za nekoliko gramov sladkorja borilo.

Zanimivo dobil pa si najdražjo dobrino solidarnostno stanovanje ki so nasi politiki kupili potem po bagatelni ceni sedaj pa najbolj sinfajo vse od prej mladi se morajo pa za 30 let in več zapufat

Zanimivi so Kocbekovi dnevniki. V njih popisuje svojo tragedijo. Imel je avto in soferja, ampak so ga tovarisi sikanirali. Za izlete so drugim namenili vec bencina, kot njemu. Takrat mi se biciklov vsi nismo imeli. Mojega je ata nasvasal iz zarjavelih kosov, ki jih je pobral iz rene. Kocbekov sin Matjaz je po osamosvojitvi lamentiral v Jani, kaksni revezi so bili, ker so morali jesti marmelado, ki so jim jo poslali sorodniki s kmetov. Njegov vrstnik je povedal, da je Zdravka hodila po salame v magacin tako pozresno, da so se vsi tovarisi skandalizirali in jo morali omejiti. Mi smo sli v mesnico samo enkrat na teden. Smo meso bolj gledali, kot jedli. In se nismo pocutili revezi. Kako smo bili napredni: skoraj vegetarijanci! Avantgarda delavskega razreda.