Ker več zapravimo kot ustvarimo in tepemo konje ki vlečejo

Dvig prispevne stopnje ni rešitev, kot je razvidno iz vsebine pogovora. Miljarda več za zdravstvo v obdobju 2013 -2017, daljše čakalne dobe. Lapidarni sklep, še več denarja še daljše čakalne dobe!! Rešitev je drugje.

Dr. Beltram mi je pred leti opravil poseg na očesu na OK UKC in pustil dober vtis. In kot vidim, tudi pri švicarjih. Komplimenti. Lep dan.

Že pogled na nekdanje ministre, tudi če ničesar ne povejo nas spomni na njihovo slabo vodenje zdravstva in daje odgovor zakaj nismo zdravstvena Švica ali Nemčija. Z ministrskim imenovanjem modelov na sliki in z njihovim nekontroliranim zapravljanjem denarja je naša zdravstvena švica postajala manjša in manjša ter dražja in dražja, seveda čakalne vrste so daljše in daljše, poklic zdravnika pa je spremenjen v sredstvo za bogatenje. Če bi vprašali radio Erevan, kakšna je razlika med švicarskim in slovenskim zdravnikom, kaj bi povedal? Razlike niti ni le švicarski zdravnik vabi paciente k sebi, slovenski pa jih odganja.

MOJA DIAGNOZA

BREZ PANIKE IN BRSKANJA PO FORUMIH:

Z novo aplikacijo do samodiagnoze

Ob pojavu kakšnih zdravstvenih težav se danes pogosto obrnemo na splet, kjer pa so pogosto zelo napačne in zavajajoče informacije. Zato je podjetje Mea diagnosis razvilo aplikacijo Moja diagnoza, s katero bodo lahko uporabniki sami izdelali informativno diagnozo. Aplikacija je namenjena informiranju in ne nadomešča obiska pri zdravniku.

Slovenci na leto v povprečju 6,6-krat obiščejo zdravnika. Vse pogostejši obiski pri zdravniku predstavljajo večjo obremenitev zdravstvenega sistema, obenem pa se podaljšuje tudi čas za postavljanje osnovne diagnoze za simptome, ki jih je zaznal bolnik. Zato so po besedah direktorja podjetja Mea diagnosis Tomaža Drozga razvili digitalen informativen priročnik, ki je preprost za uporabo, uporabnikom pa je dostopen kjerkoli in kadarkoli.

Gre za vsebine iz družinske zdravstvene enciklopedije, ki jo je izdalo britansko zdravniško združenje in je bila prevedena v slovenščino. V aplikaciji je predstavljenih 48 najpogostejših simptomov, nato pa bolnika vodi od vprašanja do vprašanja in na podlagi odgovorov izdela diagnozo, poda pa mu tudi nasvete za samopomoč ali opozorila, naj se zaradi tega stanja posvetuje z zdravnikom oz. poišče nujno medicinsko pomoč. Aplikacija sicer vsebuje razlage več kot 750 bolezenskih stanj, vsebuje pa tudi več kot 300 fotografij in grafik.

Kot je dejal zdravnik in nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič, si bo z vključitvijo v omrežje vsak posameznik lahko pomagal pri reševanje svojih težav. "Menim, da bo s produktom vsak lahko vsaj na začetku zmanjšal razliko v znanju in vedenju pri predstavitvi svojih simptomov zdravnikov," je dejal. Po njegovih besedah je podatek o tem, kakšne prihranke bi lahko aplikacija pomenila za zdravstveni sistem, težko izračunati. A tudi če bodo na ta račun odpravili en odstotek težav, za katere bi sicer bolnik iskal zdravniški posvet v ambulanti, bodo omogočili manj obiskov.

Uporabniku je prvotno na voljo dvotedensko brezplačno preizkusno obdobje aplikacije, nato pa bo moral za nadaljnjo uporabo odšteti 1,99 € na mesec oziroma 9,99 € na leto. Njihov cilj je, da bi imeli v dveh letih 100.000 uporabnikov, čeprav raziskave kažejo, da bi bilo 11 odstotkov prebivalstva zelo pripravljeno kupiti aplikacijo.

Direktor Zdravstvenega zavoda Zdravje Marko Bitenc je dejal, da bo kljub samodiagnozi zagotovo prišlo do več nerešenih odprtih vprašanj. Zato so razvili tudi modul, prek katerega lahko uporabniki zdravniku prek elektronske pošte pošljejo vprašanje, priložijo pa lahko tudi priponko s fotografijo zdravstvene težave, denimo fotografijo znamenja na koži. Zdravnik mu bo nato z nasvetom odgovoril v obdobju do treh delovnih dni. Uporabnik bo za takšen nasvet odštel 29,99 €.

Kot je pojasnil Drozg, so idejo začeli snovati pred približno letom dni, podjetje pa je doslej v razvoj aplikacije vložilo že pol milijona evrov. Kot je še dejal, se medicina nenehno spreminja, zato bodo aplikacijo v prihodnosti tudi nadgrajevali. Aplikacijo nameravajo v prihodnosti postaviti tudi še vsaj na tržišče vzhodne Evrope. Aplikacijo so sicer zasnovali v sodelovanju z založbo Adria Media Ljubljana in zasebnim ponudnikom komunikacijskih storitev A1 Slovenija.
www.regionalobala.si...odiagnoze-
www.primorske.si/plu...kih-simpto

Kot izgleda je vse skupaj postalo zelo zelo velik biznis, pri elitistični okrogli mizi moti, da na okrogli mizi tudi ni drugih deležnikov, ki sodelujejo pri prodaji dodatnih zdravstvenih ali specializiranih zdravstvenih zavarovanj, Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d., Adriatic Slovenica d.d., Sava d.d., Merkur zavarovalnica d.d, Dandanes kljub temu, da na področju zdravstvenih zavarovanj zavarovalnice dosegajo negativne rezultate, še vedno vztrajajo pri trženju in prodaji teh in drugih produktov, v zadnjem času nadstandardnih assistenčnih produktov in zavarovanj.
siol.net/novice/slov...nja-418580
www.merkur-zav.si/cm...718/46776/
www.generali.si/
www.adriatic-sloveni...je/zdravje
www.triglavzdravje.si/

To je precej bedasto zavajanje...če Švicarji plačujejo manjši delež od svoje plače, še ne pomeni, da so storitve CENEJŠE!!! Verjetno mi tule ni treba pojasnjevati razlik med % in € ali kaj...?

[0524McDON]
To je precej bedasto zavajanje...če Švicarji plačujejo manjši delež od svoje plače, še ne pomeni, da so storitve CENEJŠE!!! Verjetno mi tule ni treba pojasnjevati razlik med % in € ali kaj...?

Bolj kot to dvoje je pomemben princip, da pacient nekaj sam doplača, ne pa, da se počez dviguje prispevna stopnja. Lep dan.

Švicarski zdravnik dobi plačano dejansko opravljeno delo- zato vabi paciente. Slovenski ( OZ. Ustanova, v kateri je zaposlen)pa dobi vsak mesec enak pavšal- pa če dela kaj ali pa nič. To pomeni, da je pacient strošek in se jih zato odganja. Dokler je sistem financiranja takšen, ne more biti drugače!!!!

[bigl]
> [0524McDON]
> To je precej bedasto zavajanje...če Švicarji plačujejo manjši delež od svoje plače, še ne pomeni, da so storitve CENEJŠE!!! Verjetno mi tule ni treba pojasnjevati razlik med % in € ali kaj...?

Bolj kot to dvoje je pomemben princip, da pacient nekaj sam doplača, ne pa, da se počez dviguje prispevna stopnja. Lep dan.

Če bo pacient sam nekaj doplačal bi morali prej znižati prispevne stopnje, saj eno in drugo ne bi bilo pošteno, sicer, da bi parlament ob morebitnem sodelovanju Desusa v vladi sprejel zakon, ki bo od upokojencev zahteval določeno samodoplačilo za zdravila ali za obisk zdravnika je misija nemogoče, brez upokojenskih doplačil pa »švicarski« sistem participacije nima smisla. O tem kaj bi morali spremeniti v sistemu se ne sme spraševati zdravnikov, kajti tudi tukaj smo se prepričali, da želijo le več denarja v sistemu in seveda, ne smemo pozabiti, da je Fidesu uspelo poklic zdravnika spremeniti v sredstvo za bogatenje zdravnikov.

ZSSS doloci, koliko pacientov se sme sprocesirati. Ko kirurg doseze limit, je operacijska dvorana lahko prazna, pacienti pa nimajo dostopa do storitve. Lahko pa ta kirurg pomaga samoplacniku nekje v zasebni kliniki. In neumni pacienti ne opazijo, da je to zanje dobro. Norijo, kaksni zasluzkarji so kirurgi. Bohpomagej.

Beltram naj se drži medcine. Ekonomika mu ne gre.
Komunisti imajo pri našem sistemu toliko, da je pred letom 1991 odlično funkcioniral, zdaj pa s precej več težavami, ker je na sporedu bogatenje ali bolje želja po bogatenju na vseh ravneh. Od tedaj tudi nismozgradili nobene res nove bolnice (in tudi ne drugega velikega javnega objekta). Zanesljivo je za večino najboljši socialni sistem zdravstva, ki ga ne ropajo zavarovalnice kot to delata Vzajemna in Adriatic. Najbolje je to zavarovanje, ki je praktično splošno, vključiti v javni sistem, hkrati pa uvesti zares majhno participacijo, ki služi temu, da ne gre vsak za vsako figo k zdravniku in da se racionalno obnaša do medicinskih pripomočkov in zdravil. Seveda, kdor pa hoče in zmore privatno obravnavo, naj se zavaruje dodatno v privatni zavarovalnici in si s tem omogoči privatno zdravljenje kjerkoli v vesolju!

BOB DNEVA

"Ne čudi, da volivci vsaka štiri leta volijo sebi podobne, upognjene, pohlevne in do obisti preračunljive lovce na družbeno dobro, jim odpuščajo laži, prazne obljube ter ideološko navlako."
Esad Babačić, pesnik in pisatelj
Torek, 15.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Intelektualna raven v politiki krepko pada, poslušam debate in rečem, ali je to mogoče. Nekoč so v politiki sodelovali izjemni ljudje, saj so bili tudi preprosti ljudje, kar je pravilno, ampak so imeli kaj povedati."
Franc Juričan, politolog
Četrtek, 17.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"In zato bi se politik novega kova pravzaprav moral vprašati ne le, kaj lahko naredi za zdravstvo, temveč in predvsem, kaj lahko naredi za bolnika."
Dr. Husam Franjo Naji, predstojnik kardiološkega oddelka UKC Maribor
Sobota, 19.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva