Kateri privatnik oz. zasebnik bi si lahko privoščil, da ima na svoji šoli polno zaposlenega učota, ki dela največ 5 x 45 minut dnevno (225 minut), 2x na mesec po 2 uri pregleduje kontrolne naloge, 2x po 2 uri pripravlja kontrolne naloge....torej, kakorkoli obrneš dela največ 6 ur na dan oz. 132 ur na mesec, ima pa še 2 meseca letnih počitnic s polno plačo, dodamo še mesec krompirjevih in drugih počitnic...Kateri zasebnik si lahko to razkoš privošči?

Po mojem mnenju zelo korektno predstavljena dejstva.
Ustavno sodišče pa ni presojalo enakopravnosti državljanov.
V Črnomlju, Slovenj Gradcu, Idriji in še 83. občinah pa možnosti izbire nimamo.
Torej vzpostavljamo dodatno neenakopravnost s privatizacijo osnovnega šolstva.
Javna šola na periferiji, kjer živim je, po mojem mnenju, dovolj kvalitetna. Dodatne, verske vsebine so otrokom dostopne pri verouku, vse ostale vsebine pa šole, na željo staršev, organizirajo, če ne gre drugače, tudi plačljivo.
Ni pa vse pošteno organizirano v šolstvu. Člani sveta šole (srednje šole zagotovo), predstavniki ustanovitelja in staršev so tam brezplačno, oz. na svoje stroške. Ne dobijo niti potnih stroškov, niti sejnine. Ali imajo interes pregledovati bilance, je vprašanje... . Tu bi imelo smisel urediti financiranje! Takšen nadzor je ostanek socializma, ki ga po 26. letih še nismo odpravili.

Napaka tega sklepanja je v tem stavku:

Ob zakonsko zagotovljeni pravici javne šole zaradi teh nekaj zasebnih šol ne morejo biti manjše, zato strošek v njih za vse otroke v vsakem primeru nastane, zasebne šole so v celoti dodaten strošek.

Na ta nacin je seveda mozno popolnoma nasprotovati vsem zasebnim solam.

Ampak zakaj ne bi smela biti mreza javnih sol na racun tega manjsa? Saj zasebna sola iz istega bazena crpa ucitelje ter dijake. In te sole niso ravno majhne, torej analogija z kombijem ne drzi. Ljubljanska skofijska gimnazija je med vecjimi v ljubljani.

Torej, starsi ne izberejo kombija, ampak zasebnega ponudnika drugega avtobusa. Drzavno podjetje bo prispevalo enega, pa zasebnik enega.

PS. Kaj za vraga dela lektor? Finance!

[bc123a]
Napaka tega sklepanja je v tem stavku:

> Ob zakonsko zagotovljeni pravici javne šole zaradi teh nekaj zasebnih šol ne morejo biti manjše, zato strošek v njih za vse otroke v vsakem primeru nastane, zasebne šole so v celoti dodaten strošek.

Na ta nacin je seveda mozno popolnoma nasprotovati vsem zasebnim solam.

Ampak zakaj ne bi smela biti mreza javnih sol na racun tega manjsa?...

Ne razumem te zadrtosti Cerarja in koalicije v nasprotovanju financiranja zasebnih (cerkvenih) šol. Otroci hodijo na ene in druge šole ter se učijo po programu, ki ga je predpisala država, ki je za vsakega otroka načrtovala enake stroške šolanja le, da zasebnim šolam tega »njegovega« denarja noče nakazati, če pa bi se otrok iz cerkvene šole prepisal na javno šolo, bi država »njegov« denar brez težav nakazala javni šoli. Zdi se, da je glavni problem v tem, da država (beri: Štrukelj in njegov sindikat) s popolnim financiranjem zasebnih šol preprosto ne želi spodbujati ustanavljanje novih zasebnih šol, ki prvič, lahko imajo še drugačne ideološke programe, drugič, spreminjajo položaj učitelja v družbi in tretjič, zmanjšujejo vpliv Štruklja in njegovega sindikata.