No, nekatere trgovske prakse tu so cisti absurd.

Tista z vracanjem blaga, ki ga ne prodas, je po moje res za prepovedat, ko gre za hrano.

Kako pa si to predstavljate, trgovec naroci XXX kosov robe z rokom trajanja npr 3 mesece, potem pa ko ugotovi, da ne bo mogel prodati, robo vrne, ko ima rok trajanja samo se en mesec?

Ne vem tocno, kako to poteka, ampak se mi zdi absurd da drzava to dovoljuje, tudi zaradi minimalnih standardov kvalitete na trgovskih policah.

Tudi taksa za dostop do polic je bizarnost. Dejansko marsikatere od teh praks kazejo ravno na to, da imajo trgovci hudo mocnejsi polozaj in da so na tem trgu velika neravnovesja, kar pa je tudi v liberalno-kapitalisticni ureditvi dovolj dober razlog za posredovanje drzave.

Nekako sklepam, da so se vse te nepostene prakse tolerirale zgolj zato, ker so z njimi (prvi) zaceli "nasi" trgovci, predvsem "mercator", in "nasih" se pac ne dotika, ker so posveceni.

Ampak dejansko gre za to, da trgovci na robu propada (Mercator) s svojimi poskusi drzati se nad gladino delajo veliko skodo na trgu. In tega ponavadi drzave ne gledajo mirno - to so zombi firme, ki lahko naredijo se veliko skodo, preden propadejo.

Zato mislim da je kar nekaj od ukrepov upravicenih, se bolje pa bi bilo, da do njih ne bi nikoli prislo in bi trgovci ki niso konkurencni pod postenimi trznimi pgooji, pac propadli.

Kdo lahko prisili Spar, Lidl, Hofer, Leclerc in Eurospin v nabavo hrane pri slovenskih dobaviteljih? Država Slovenija? Ne se hecat, vse kaže, da bo z novim zakonom slovenske hrane na policah teh trgovcev manj in manj.