Ni v direktni povezavi pa vendar. Ugledni profesorji prava Avbelj, Teršek in Toplak so ravnanje koalicije za spremembo Ustave glede financiranja zasebnih šol označili za nevzdržno in moralno zavržno ter za kršitev temeljnih ustavnih pravic otrok in njihovih staršev. Osebno sem za 100% financiranje zasebnih šol.

Ustavnik Teršek temeljne ustavne pravice občasno razlaga bolj po vetru npr. kako je treba ugotavljati dejanski obstoj delovnega razmerja. Iz njegovih razmišljanj se da razbrati, da pri opredelitvi za kakšno razmerje med npr. espejem kot izvajalcem del in podjetjem kot naročnikom del, sploh ni odločilna volja obeh strank, torej espeja izvajalca del in podjetja naročnika del z drugimi besedami, za pravni obstoj »delovnega razmerja« ni odločilna volja obeh strank (!?). Kriteriji za to presojo so objektivni, pač določil jih je zakon. Ustava v 74. členu pa določa, da je gospodarska pobuda svobodna in zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Torej, oseba ima temeljno ustavno pravico ustanoviti espe, ker želi preko te »ustavne« gospodarske organizacije uresničevati svojo podjetniško pobudo, ki jo delovni inšpektor lahko s sklepom preprosto prepreči, pravzaprav s sklepom povzroči izbris espeja iz poslovnega registra. Spoštovani ustavniki, posebej ustavnik Teršek (tudi vrhovni sodniki), se vam ne zdi to nevzdržno in moralno zavržno ter kršitev temeljnih ustavnih pravic državljanov in podjetnikov, ki želijo delati v lastnem podjetju? Avbelj, Teršek in Toplak zakaj ne pokličete predsednika vlade, da ta ustavnopravno nesprejemljiv in moralno zavrženi zakon, ki krši podjetniške pravice državljanov ne spremeni?

Potem dajmo pe še tukaj ustavo spreminjat. Dejstvo je, da pravice za vse ni. Ker če je, potem prosim tudi pri plačilu za delo.

s.p. dobi recimo 3.500€ na fakturo, ni DDv zavezanec, je normiranec, ker letno izda računov za manj kot 50.000€. Od teh 3,5k€ plača recimo 500€ prispevkov mesečno, morda še kaj in ostane mu slabe 3.000€, če ima kaj dobička od tega plača cca 6% davka iz dejavnosti.

Zaposleni iz 3,5k€ bruto bruto dobi cca 2.000€ prejemkov (skupaj neto + povračila+regres) in je v dohodninskem razredu 41%

Sedita v isti pisarni, delata isto.
Torej?

[Veselo2012]
Potem dajmo pe še tukaj ustavo spreminjat. Dejstvo je, da pravice za vse ni. Ker če je, potem prosim tudi pri plačilu za delo.

s.p. dobi recimo 3.500€ na fakturo, ni DDv zavezanec, je normiranec, ker letno izda računov za manj kot 50.000€. Od teh 3,5k€ plača recimo 500€ prispevkov mesečno, morda še kaj in ostane mu slabe 3.000€, če ima kaj dobička od tega plača cca 6% davka iz dejavnosti.

Zaposleni iz 3,5k€ bruto bruto dobi cca 2.000€ prejemkov (skupaj neto + povračila+regres) in je v dohodninskem razredu 41%

Sedita v isti pisarni, delata isto.
Torej?

Sicer, če bi se hecal, pa temu ni tako, ker je zadeva preresna, bi rekel naj tudi "tvoj" zaposleni ustanovi espe, seveda če želi, ker pa zaposleni ne tega ne želi in želi biti zaposlen, naj uživa vse pravice in zaščito iz sklenjenega delovnega razmerja. Z druge strani, če nekdo na podlagi Ustave in Zakona o gospodarskih družbah registrira espe (ali enoosebni d.o.o.) in želi prosto nastopati na trgu zakaj ga siliti v redno zaposlitev, v podpis konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule? Zakaj mu onemogočiti delo za druge naročnike? Če ga bo inšpektor prisilil v zaposlitev, kaj naj naredi z espejem? Če ne želi imeti dodatnih stroškov ga bo moral izbrisati iz registra. V veliki želji, da bi izplenila čimveč prispevkov in dohodnine je država poteptala ustavne pravice podjetniško razpoloženih ljudi, po domače pozabila je na Ustavo. Pravzaprav je država delo espejev ocenjevala po kriterijih študentskega dela oz. po kriterijih tistih oseb, ki so jih naročniki del (delodajalci) prisilili v ustanovitev espeja, ki ga v bistvu ne želijo.

Gospod Peter Frankl:preštudirajte Adrio Tehniko, koliko država izgubi z najemnimi delavci, ko denar odide iz države neobdavčen pa imate še en dober (žalosten za državo) članek.