Zanimive teže.

Komentar sem razumel tako, da naj bi si Slovenija z vpadom, podobno kot Izrael, osvojila Istro (po obliki je cvelo podobna Sinajskemu polotoku), zatem pa bi se pogajali? Vendar za to nima Šarona kot generala in ne soldatov,kaj šele orožja in drugih sposobnosti. Da o diplomaciji sploh ne govorimo. Bedast namig, da le kaj! Povrhu smo ga že zamudili 1991!

Se kdo vpraša, zakaj ima prvi predsedniški par ZDA takšen odnos do Slovenije in je še ni obiskal? Bržkone obstajajo kakšne stare zamere, v sedanjem času imenovanja Slovenske prve dame pa cel kup gnojnice na njen račun??

Koga imamo za zunankega ministra? Bil v Rusiji 13 x, v ZDA pa ne?

Kdo so naši diplomati? Zgolj tisti, ki iščejo osebne koristi, so v priporu zaradi pijanosti, so v pravnih postopkih izterjav zaradi kraje ipd., so karieristi, ki brez občutka za politiko postanejo ambasadorji zgolj zase.

Slovenija svojih naravnih bogastev nima kaj primerjati s Hrvaško - vsaka zase ima svoje prednosti. Za Carla Bildta smo slišali, da ima vikendico v Dalmaciji, kdo pa so še drugi?

Dnevni politiki, ki nas trenutno vodijo (žal ta trenutek predolgo traja) je peščica stremuhov, ki se jim fučka za državo, so brez ponosa, brez osebne integritete, ali pa je ta na ravni primitivnih tatičev (le na včerajšnji dnevnik o premičninskih poslih v Piranu se spomnim, pa se mi obrne želodec!), "najbolj etični PV z višjimi etičnimi standardi" pa se z Junckerjem pogovarja zgolj o sexu!!! (samo pogovarja očitno, saj "akcije" nista sposobna narediti!).

Itd. itd. itd.....

V redu. Tu se strinjam, diplomacija mora delati na polno.
Povsem drugo je stanje na terenu. Tu pač moramo zagotavljati, da se držimo tega, kar nam pripada po arbitražnem sporazumu, v največji možni meri. Vsekakor ne smemo dovoliti, da Hrvati brez slovenskega dovoljenja ribarijo ali postavljajo školjčišča v Piranskem zalivu (slovenskem delu 80%). Popisati kršitelje, poslati plačilne naloge ipd. Po potrebi pa tudi privesti na zaslišanje itd.
Že sedaj je vsakomur na svetu, ki ima več kot za bucikino glavico možganov, jasno, da Slovenija nikoli ne bo pristala na morju na še manj kot ji je dala arbitraža. Opcija je samo več: popolni stik z odprtim morjem - kar bi bilo tudi pošteno, da se zhateva, če bi res kdaj spet odprli to vprašanje. Prav tako bi najbrž spet zahtevali Jorasov teritorij itd. Tako da res ne vem, kaj je tu težko razumljivega, razen ignorance Hrvatov in tega, da Erjavec ni leta 2015 odletel kot knof z gat?

Harvardska šola pogajanj niti katera koli druga šola ne more pomagati Sloveniji, kajti glede urejanja odnosov s Hrvaško v Sloveniji nikoli ni bilo konsenza. Drnovšek je z Račanom sklenil dober sporazum, del politike je bil proti...Janša in Sanader sta se nekaj dogovorila, del politike je bil proti...Račan je s Kosorjevo sklenil katastrofalno slab arbitražni sporazum in skuhal referendum, na našo nesrečo je premajhen del politike bil proti...Na našo nesrečo zunanjo politiko vodi minister, ki je pravkar z lune padel...Danes imamo arbitražno sodbo, del politike je ponovno proti in se zdi, da bi se ponovno pogajal s Hrvaško...Hrvaška lahko samo mirno čaka, da se slovenska politika izgrize med sabo.

Ne vem, zakaj se se vedno razpravlja o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvasko. Mejni spor je z mednarodno doloceno mejio resen. Tudi stalno trobljenje Hrvaske o kontaminiranosti sporazuma ni spor med Slovenijo in hrvasko. Nepriznavanje sodbe je spor med Hrvasko in AS. Enako je trditev o kontaminiranosti o kateri je AS prav tako razsodilo, spor med Hrvasko in AS. Ko Hrvaska trdi, da AS ni neodvisno in koruptivno, je to prav tako stvar AS in Hrvaske. Seveda se je potrebno pogajati na podlagi interesov, ki pa imjo podlago v trdni poziciji. Vprasanje je tudi, kaj je lahko slovenska BATNA v smislu harvardske sole pogajanja. Vprasanje je tudi, ali glede na to kdo je zunanji minister pridejo do besede tisti, ki nekaj vedo o metodah pogajanj.Predsednik socialisticnega interesnega zdruzenja upokojencev Erjavec, sicer ne zna anglesko, nekatre poenostavljene verzije harvardske sole so pa prevedene. Napadi Erjavca povzrocajo samo protinapade ali pozicijsko obrambo, kar omemogoca interesna pogajanja. Tudi hrvasko stalno pozivanje na dialog je potrebno izkoristiti. Ce evropska komisija terja implementacijo sodbe, Junckerjeva podpora dialogu pomeni samo dialog o implementaciji. Z tem je treba soociti Plenkovica in Junckerja.

Naiven je tisti, kdor misli, da se da s Hrvati karkoli dogovoriti!
Mi bi morali že na začetku zahtevati del Istre, če ne cele, pa bi potem
videli do kam se da. Ampak mi samo jamramo in čakamo, kaj bodo naredili
drugi za našo korist.
To je podobno kot pri našem nogometu, ko naš nogometaš čaka kaj bo naredil
nasprotnik z žogo, namesto, da bi se mu zapodil pod noge.
Ja, Slovenci pa še kar na veliko dopustujte na Hrvaškem in jim nosite
kune.
Vsaj politiki bi lahko imeli ..... in razum, da nebi rinili na dopust
tja dol.

Po mednarodnem pravu Katalonija pač žal ni dosegla takšne stopnje samostojnosti, da bi jo mednarodna skupnost lahko priznala (ali bila vsa "prisiljena" priznati) in bo kot kaže Katalonija eden izmed primerov, kako se ne osamosvaja; Španci pa (na srečo) niso pospešili tega procesa z (še) večjim nasiljem nad Katalonci (primer Kosova).

EU pa seveda nikakor ne more oz. ne sme posegati v notranje razmere države članice (sploh v ozemljsko celovitost države); za EU obstaja samo Španija. EU pa seveda lahko/tudi obsodi nasilje znotraj države; kakor lahko obsodi in ukrepa, če je kršen pravni red EU (ampak ne kar sama do sebe seveda). Mimogrede v primeru, da bi se Katalonija osamosvojila, ta ne bi postala država članica EU; Španija pa ji seveda tudi nikoli ne bi dovolila, da bi postala članica EU.

Tako da ne razumem povsem tega komentarja, ker je vsaj na prvi poged videti, da se komentator ne spozna najbolje na mednarodno pravo oz. pravo EU.

Kolikor pomnim, je SDS stalno minirala dogovore s Hrvaško v zvezi z mejo, tako kot je to vztrajno počela HDZ. Tukaj sta si stranki neverjetno podobni... kot tudi še pri kakem drugem vprašanju iz preteklosti (vprašanje orožja npr.).

Je treba povedati, kdo kaj minira na naši strani. Seveda, tudi Erjavec je nekaj nesmislov izustil, vendar za sedaj še ni nič miniral v zvezi z mejo. To sta kvečjemu dva uradnika počela na lastno roko... še nisem slišal, da bi Sekolca k miniranju podžgal Erjavec.

SLS je iskal pozornost... glede vprašanja meje.

Drugi pa so želeli nekaj rešiti, vendar po tistem, ko je Milanović stopil na stran HDZ populizma, rešitve drugače kot na pravni način ni več mogoče doseči.

USA pa so posebna zgodba. Tudi oni si mednarodne pogodbe razlagajo tako, da je vedno v njihovo korist. Kot vsak večji igralec pač. (Hrvaška manjšina v USA je pač lobistično močnejša od slovenske, pa še tone orožja Hrvati kupujejo od USA...)

Zahvaljujoč arbitražnemu sporazumu imamo sedaj vsaj eno pravno veljavno odločitev o meji.. Janša pa je bil od leta 2002 dalje 5,5 let premier in v tem času ni niti poskusil s prijateljem Sanaderjem kaj rešiti okoli meje. Drugi so se vsaj trudili kaj narediti.

Dejstvo je, da je SDS rušila vsako potezo o rešitvi tega problema, ker je vedno zastopala stališča, kako mora biti mnogo več naše, recimo cel zaliv, kar je absurd, če vemo, da je Savudrija žal ostala Hrvaška. Kaj pa je naše in kaj njihovo, lahko pove le stroka... in če ta ni zmogla konsenza (med Slo in Cro), je nalogo opravila arbitraža. Pika, ende. In od tu gremo dalje... po pravni poti. Pa čeprav 10 let. Prav gotovo pa nam USA tle ne bodo v pomoč, ker njim se za pravo izven same USA fučka (lep primer je Guantanamo).

Nekaj komentarjev ima rep in glavo, predvsem tisti, ki ugotavljajo, da je v svetu pač tako, da, ko gre mlin na vodo vplivnim (tukaj je pomembno, da si vojaško vpliven), se sklicujejo na ravo, ko pa ne, pa se govori o uveljavjanju interesov. Nekateri tudi lepo ugotavljajo, da je bila sodba izrečena in to je to.
Kaj ugotavlja pisec članka? Jaz sem razbral tole: Jebeš mednarodno pravo, če ti ni po godu in s tem ni nič narobe, ker vse kar šteje je uveljavljanje interesov. Tu se nasloni na Harvardsko šolo pogajanj, katere sicer ne poznam, iz članka pa sem razbral, da bi to utegnil biti klasičen jenkijevski pristop, udri na polno, potem se pa pogovarjaj, seveda pod pogojem, da nasprotnika držiš za vrat. Zraven je dobro, da imaš podkupljenega svetovnega policaja, ker bo zamižal ne eno, če ne celo na obe očesi, namesto da bi te po prstih, ker držiš človeka za vrat in ga daviš.
Torej, ignoriraj pravo, podkupuj prave ljudi in si zmagal. Zakaj se potem sploh gremo pravo? In kakšna bi bila podoba, če bi vsi delali tako, od najbolj nepomembnega klošarja navzgor? Pisec se najbrž tega ne zaveda.
In kaj je narobe, če nekoga, ki ne spoštuje prava blokiraš? Ne razumem, zakaj bi izpadel grd? Zato, ker se veliki bojijo, da lahko nekoga prisiliš v spoštovanje prava?
Skrata, tale transparentnost, na katero se vsi tako radi sklicujemo je zelo nehvaležna zadeva, če se jo začne uporabljati. Vsi radi delajo v sivih conah, kjer se dela pod mizo. No, v sivih conah se služi pod mizo, če je zadeva transparentna se ne.

To je tudi vse res.

Pač, treba iti po pravni poti in prej ali slej se bo izšlo.

Orban je zagrozil Kolindi in Plenkoviću, da bo prodal delež Mola v Ini Rusom in hitro bodo Hrvati nekaj naredili, da se uresniči tista švicarska arbitražna odločba ali da se pride Madžarom nekako naproti... le da Rusi ne dobijo Ine.

Problem je le, da Hrvati svojim državljanom še ne upajo priznati, da bodo vse arbitraže in sodni postopki, ki jih imajo na glavi, pomenili stroške v nekaj mlrd eur, ki jih bodo plačali - oni, državljani sami. Jeba jih čaka.

A imamo mi kako sredsvo, da jh spravimo v red? Tu pa nastopi naš Erjavec oziroma sposobnost "argumentov" na diplomatski ravni. Dvomim, da je on prava oseba za to.... oz. ne dvomim, vem, da ni. :)