ne vem o kateri regulativi govori avtor, ko zagovarja goljufijo bank ravno s tem preračunom v tuji valuti namesto domači, ugodno pospremljeno s 30 letno ročnostjo za chf napram 20 letno za € kredite. Jasno, da so s tem manevrom praktično vsakega umetno naredili kreditno sposobnega. V zakonu o potrošniški kreditih namreč ni nikjer napisano, da se se upošteva kreditno spsosobnost izračunano v tuje valutnem kreditu. Je pa Banka Slovenije v dopisu iz 2007, ki so ga dobile vse banke in hranilnice izrecno opozorila, da smejo kreitno sposobnost izračunavati le v € in potem na željo stranke izplačati protivrednost CHF, ne ravno obratno kot so to počele. Me zanima, kdo bi si želel takšen kredit oziroma bil zanj sploh kreditno sposoben, če bi se banke držale pravil. Plus, da je priloga tega dopisa tudi prvi dopis BS iz 2006, kjer od bank zahteva, da morajo v primerih produktov v tujih valutah izdelati tudi simulacije gibanja vrednosti produktov in posledično strankinega premoženja, v primerih sprememb tečaja tako v pozitivni kot negativni smeri. To pa zahteva zato, da bi banke stranke sezanile z resničnim tveganjem, ki ga prevzemajo. V istem dopisu namreč BS ugotavlja in opozarja, da gre v primeru CHF kreditov za izredno tvegane produkte, ki bank praktično ne ogrožajo, zato pa stranke, v 75% gopsdinjstva, ki se pri tujih bankah kreditirajo za stanovanja, izpostavlja izrednemu tveganju brez možnosti zavarovanja. Večinoma tuje banke jasno niso upoštevale nobene od teh zahtev BS, ampak so prikrivale resnično tveganost teh kreditov strankam, da so lahko z njimi agresivno odžirale tržni delež našim bankam. Danes pa hočejo preko vas in drugih medijev prikazati, kot da so kreditojemalci odgovorni za te njihove mahinacije...

Ko gre za goljufijo, je popolnoma vseeno ali nekoga obroki bolijo ali pa jih ne "opazi". Tukaj ne gre za jokanje, ker je nekdo v nevzdržnem položaju (čeprav zelo veliko kreditojemalcev dejansko je), ampak za to, da se reši goljufija, ki so jo banke zagrešile, ker so kljub obsoječi zakonodaji ob mižanju regulatorja ljudi izpostavile neomejenemu tveganje, sebi pa zagotovile neupravičene dobičke. Goljufiva prodaja tako toksičnih produktov je goljufiva ne glede na gmotni položaj, izobrazbo ali kako drugo okoliščino kreditojemalca.
Zakon je potreben, ker obstoječa zakonodaja ni preprečila poslovne prakse, ki je po tej isti obstoječi zakonodaji ne bi smelo biti.

[RobertJerala]
Zakon je potreben, ker obstoječa zakonodaja ni preprečila poslovne prakse, ki je po tej isti obstoječi zakonodaji ne bi smelo biti.

daj tole se enkrat preberi.

[crt]
> [RobertJerala]
> Zakon je potreben, ker obstoječa zakonodaja ni preprečila poslovne prakse, ki je po tej isti obstoječi zakonodaji ne bi smelo biti.

daj tole se enkrat preberi.

:-))))))))

LpA

p.s.: prav hudo pri srcu mi je, ker "moram agitirat" proti plačanemi dopusti za drugo leto... ;-)

Ne da stranke niso bile kreditno sposobne. Zaradi kredita v CHF so bile kreditno bistveno več kreditno sposobne. V takratnem času je bilo edino vprašanje kreditojemalca "koliko lahko glede na plačo dobim kredita", oziroma želim kupiti nepremičnino npr xy, kako lahko zadevo speljemo.
Zakaj nihče ne govori o tem.
Konkreten izračun ob predpsotavki dveh fizikalcev, redna plača, neto cca 1.250 eur, pa da sta šla do (sedanjega maximuma to cca 600 eur kot znaša min plača), pa je bilo vprašanje stranke na banki, koliko lahko max dobim ven izplačila glede na max znesek obroka

1. primer prvega, ki je vzel kredit vezan na euribor po o.m. 6 m euribor + npr nek povprečen pribitek 1,40%, doba 240 mesecev. Znesek kredita. Ta ki je vzel kredit na euribor je lahko vzel 84.000 eur kredita (240m, skupna o.m. ob upoštevanju euriborja v letu 2008 4,644 + 1,40 oz 6,044%), obrok je bil cca 603 eur/mesec

2. primer drugega, ki pa je vzel kredit na chf libor, o.m. 6 m chf libor (za leto 2008) 2,584 + npr nek povšrečen pribitek 1,40 (doba 240 m) pa je dobil lahko 100.000 eur kredita (že zaradi nižje o.m.), obrok mesečno cca 605 eur. Preračunano glede na tečaj chf/eur 1,60 je dobil ven 160.000 chf oziroma je imel obrok 968 chf.

Res pa je, da je potem obrok naraščal z padanjem tečaja, torej ko je bil (nekaj časa) 1:1 je bil obrok namesto 605 eur le ta 968 eur.

Razlika v štartu kredite je tisti na chf pridobil 16.000 eur več sredstev (torje si je lahko privoščil dražjo nepremičnino,..).

Tudi to so dejstva, ki se jih zanemarja oz o njih ne govori.

Da ne govorim o "uličnih" pogovorih, "ej, midva sva vzela pa kredit na chf, a veš kolk sva ven dobila, pa kolk je nižji obrok oz je nižja obrestna mera,....).

Zadeva ima vsaj dve plati, ne samo eno, da so bili kreditojemalci na chf "nateg....".

Še nekaj,. Nihče tudi ne govori, da imajo kreditojemalci glede na vrednosti CHF LIBOR skupno obrestno merko skoraj 0,00%, oziroma konvergira proti nič glede negativno vredosto liborja, saj so te kreditne pogodbe še iz časa, ko v kreditnih pogodbah ni bilo pogodbenega določila (kot sedaj za euribor), da negativna referenčna obrestna mera ne "zajeda" pribitka. V 2017 se vrednost 3 m CHF Liborja giblje nekje na -0,728 (povprečna vrednost).Dostopno na tej povezavi: www.global-rates.com.../2017.aspx

Pozdravljeni.

Naj delajo še naprej, kot doslej - ko bo banka uničila vaše otroke, pa ne jokat,

gospoda, ki sedaj pridno tukaj tipkate za banke in hodite po honorar h črnemu fondu.

Ne glede na IZREDNO povečano aktivnost v medijih ( NINAMEDIA, FIN, 24kur ..ipd) ter nenadnemu očitnemu simpatiziranju gospe finančne

ministrice z CHF-veliko štirico, je še nekaj denarja na "razpolago".

Ja, če ne bo rešeno znotraj SLO, bo rešeno zunaj, in potem bo šlo iz katerega žepa..

guess ;-).


Še enkrat - zakaj so pokleknili v državah okoli nas ? Dobrota ?

Srečno,

"strokovnjaki" za napredek in za LJUDI !!

[ekalka]
Še enkrat - zakaj so pokleknili v državah okoli nas ? Dobrota ?

ne, preprosto pridobivanje volilnih glasov.

kajti v drzavah, ki so doslej sprejele zakonodajo za retroaktivno spremembo polozaja svicarjev, so bili delezi teh kreditov res zelo visoki (recimo madzarska 76% vseh kreditov prebivalstvu - theorangefiles.hu/or...loan-debt/ , hrvaska 38% vseh nepremicninskih kreditov - www.rbainvest.hr/pri...jest-6259/ ) in se je politiki zelo splacalo bozati v smeri dlake.

v sloveniji je sicer delez po meni znanih info zelo zelo dalec od tako hudih stevilk, vseeno pa je glede na blizino volitev dobro izbran timing za organizirani pritisk s strani svicarjev, ker pac kolikor blizje so, toliko bolj bodo bogovi pripravljeni poseci po vsaki dodatni moznosti nekoga pobozati.

[ekalka]
Pozdravljeni.

Naj delajo še naprej, kot doslej - ko bo banka uničila vaše otroke, pa ne jokat,

gospoda, ki sedaj pridno tukaj tipkate za banke in hodite po honorar h črnemu fondu.

Ne glede na IZREDNO povečano aktivnost v medijih ( NINAMEDIA, FIN, 24kur ..ipd) ter nenadnemu očitnemu simpatiziranju gospe finančne

ministrice z CHF-veliko štirico, je še nekaj denarja na "razpolago".

Ja, če ne bo rešeno znotraj SLO, bo rešeno zunaj, in potem bo šlo iz katerega žepa..

guess ;-).


Še enkrat - zakaj so pokleknili v državah okoli nas ? Dobrota ?

Srečno,

"strokovnjaki" za napredek in za LJUDI !!

Pozdrav tudi vam,

Kot prvo jaz ne tipkam v prid bankam ampak v prid svobodi in odgovornosti posameznika... banke bi bilo treba kaznovati za marsikaj, a ta tema, ni na tem "spisku", če pa pri kakem posamezniku je, pa naj le-ta to dokaže na sodišču, za to ne rabimo posebnega zakona... pa da mi ne boste preveč očitali škodoželjnosti - sam sem najel CHF kredit leta 2007, takorekoč na vrhuncu moči CHF-a, in na vašo žalost(ter svojo) sem se zavedal v kaj se spuščam (sicer je bil obseg popušione večji od vsega kar sem pričakoval...) in na vašo še posebno žalost, meni je referentka lepo razložila kaj pomeni kredit v tuji valuti in medtem ko me je 3x vprašala če ne bi vseeno raje EUR kredita še navrgla, da sama ne bi nikoli vzela CHF kredita... ampak meni ni bil tak problem, ker se za razliko od večine slovencev (tudi tistih v EUR) nisem zapufal PREKO SVOJIH ZMOŽNOSTI, pač namesto v bajti živim v stanovanju in sem CHF kredit predčasno poplačal... je pa smešno, da se frankarji oglašate zdaj, ko že kar nekaj let plačujete višje obroke kredita (in niti ne več najvišjih) in zdaj je naenkrat problem...

In meni se zdi to prelaganje odgovornosti za svobodne odločitve na druge, in se mi ne zdi prav, žal... pa čeprav s tem "oporekam" lastni koristi...

O tujini vam je pa že črt vse napisal, in glede na vse, vseeno kaže da so vam karte dokaj naklonjene...

LpA

[kajulci]
Ja, in zdaj si predstavljaj tragedijo slovenskih frankovcev, ker je bil slovenski folk tok neumen, da ni teh kreditov najemal masovno, ker potem bi tudi pri nas tak zakon bil ze sprejet :))

ja....

ker to je pac

1 - polde je zajebal: poldetov problem, polde sad

2 - polde je zajebal na enak nacin kot 100 K drugih: politicni problem, itak bo resila drzava, polde happy

3 - polde racunal na alinejo 2 in falil cifro:

3a - polde very sad indeed

3b - polde ne jamra, polde isce resitve in lobira, kar je tudi normalno, valjda se bo vsak potrudil za svoj interes

Ampak, pri taki masi kreditov drugje pa bi bilo fajn omeniti tudi to, da so s konverzijo prispevali tudi h gospodarski rasti, ker ves ta folk, ki je dihal na skrge, lahko zdaj tudi kaj kupi, ne pa samo vraca kredit. In ta gospodarska rast se pozna vsem ljudem, tudi tistim, ki opozarjajo, kako teh kreditov ne bi smeli konvergirat.

ja, vsebinsko to drzi.

A je tako statistiko sploh mozno naredit?

ne :) (mislim, vsekakor ne tako, da bi bila beyond reasonable doubt)

[kajulci]
>ne :) (mislim, vsekakor ne tako, da bi bila beyond reasonable doubt)

No evo, idea za frankovce, argument zanuspesno lobiranje za sprejem zakona. Zrihtajte nam zakon, mi pa vam povrnemo z najvisjo gospodarsko rastjo v Evropi :)) A da obstaja upravicen dvom? Irrelevant details :D

pa za nazaj naj se obrnejo na sds/nsi, ces lejte mi smo se zrtvovali in omogocili, da se janseva vlada ponasa z rekordno gospodarsko rastjo, vi pa zdaj nocete podpret zakona, kje je tu pravica in demokracija :)

mimogrede, podobno se grejo ravnokar v UK.

tam obstaja shema za drzavno pomoc pri nakupu nepremicnin, in zdaj bi jo konservativci (ker so pac konservativci, ne pa socialisti, se takoj vidi razlika, ane) malo razsirili (in drzava bi se zadolzila, da bi lahko drugim pomagala pri teh kreditih).

nakar...

Q: Where is the £10bn for help to buy coming from?

It is loan money, says Hammond.

Q: If Jeremy Corbyn announced this, you would say he is borrowing irresponsibly.

Hammond say Labour’s plans are not responsible.

Q: This is money that will go to rich developers.

Hammond says help to buy is just a loan.

etc...

[crt]
> [kajulci]
> Ja, in zdaj si predstavljaj tragedijo slovenskih frankovcev, ker je bil slovenski folk tok neumen, da ni teh kreditov najemal masovno, ker potem bi tudi pri nas tak zakon bil ze sprejet :))

ja....

ker to je pac

1 - polde je zajebal: poldetov problem, polde sad

2 - polde je zajebal na enak nacin kot 100 K drugih: politicni problem, itak bo resila drzava, polde happy

3 - polde racunal na alinejo 2 in falil cifro:

3a - polde very sad indeed

3b - polde ne jamra, polde isce resitve in lobira, kar je tudi normalno, valjda se bo vsak potrudil za svoj interes

Polde je zajebal tisoče ljudi zdaj, ko pa stvar prihaja na plano, pa ne jamra ampak meče denar v spin javnega mnenja in podkupnine.

[crt]
> [RobertJerala]
> Zakon je potreben, ker obstoječa zakonodaja ni preprečila poslovne prakse, ki je po tej isti obstoječi zakonodaji ne bi smelo biti.

daj tole se enkrat preberi.

Obstoječa zakonodaja predvideva:
1. Banke pri posojilih zaslužijo ZGOLJ iz dovoljene in dogovrjene obrestne mere (ne pa iz tečajnih razlik)
2. Oderuška obrestna mera je znana in karkoli je čez to mejo, ni dovoljeno
3. Pogobeni stranki morata prevzeti primerljivo tveganje - in ne ena vso, druga nič
4. Močnejša pogodbena stranka mora izpolniti svojo pojasnilno dolžnost in šibkejšo stran seznaniti z vsemi informacijami, ki jih ima
Vse to je v naši obstoječi zakonodaji. In KLJUB vsemu temu so banke iskale luknjo, da so ponujate tako tvegan posel skrit v posojilo.
Ker so to naredile s privolenjem (ali mižanjem) regulatorja, je zakon potreben.
Zdaj pa ti še enkrat preberi stavek.

[RobertJerala]
> [crt]
> > [RobertJerala]
> > Zakon je potreben, ker obstoječa zakonodaja ni preprečila poslovne prakse, ki je po tej isti obstoječi zakonodaji ne bi smelo biti.
>
> daj tole se enkrat preberi.
Je pretežko?
Obstoječa zakonodaja predvideva:
1. Banke pri posojilih zaslužijo ZGOLJ iz dovoljene in dogovrjene obrestne mere (ne pa iz tečajnih razlik)
2. Oderuška obrestna mera je znana in karkoli je čez to mejo, ni dovoljeno
3. Pogobeni stranki morata prevzeti primerljivo tveganje - in ne ena vso, druga nič
4. Močnejša pogodbena stranka mora izpolniti svojo pojasnilno dolžnost in šibkejšo stran seznaniti z vsemi informacijami, ki jih ima
Vse to je v naši obstoječi zakonodaji. In KLJUB vsemu temu so banke iskale luknjo, da so ponujate tako tvegan posel skrit v posojilo.
Ker so to naredile s privolenjem (ali mižanjem) regulatorja, je zakon potreben.
Zdaj pa ti še enkrat preberi stavek.

okej.

povedal si, da ze obstaja zakonodaja, samo da se je pac akterji niso drzali.

in zdaj bi ti rad (kot si povedal prej) to, da se zakoni ne izvajajo, resil tako, da sprejmes dodaten zakon.

in to ze po ogledu primera,da se zakoni pac ne izvajajo sami od sebe.

tvoj pristop je zelo tradicionalno slovenski.

sprejmemo zakon.
a je prijelo?
ne. (valjda da ne, ker zivljenje ni magija, da samo izrecemo carobno formulo in se realnost uredi.)
kaj bomo pa zdaj?
jah sprejmimo nov zakon, se boljsi.
zakaj?
ker je tako super delalo v prejsnjem krogu.
a se ne bi mogoce zamislili, da ni fora v zakonih, temvec v slabem izvajanju?
ma neeee....

aja, pa moje stalisce glede vloge bank v tej zgodbi lahko najdes tukaj:
forum.finance.si/?m=...437&single

... in kot vidis, si bank sploh ne predstavljam kot ubogega jagencka.

tako kot si tudi kreditojemalcev ne predstavljam kot ubogega jagencka. (se zlasti ne takih, ki so sluzbeno prodajalci in to veteranski in bi res lahko razumeli dinamiko in previdnost v situaciji, ko ti nekdo nekaj prodaja.)

ps. mimogrede, od kod ideja, da banke pri posojilih sluzijo na racun tecajnih razlik? in dodatno vprasanje - kje tocno po tvoje sedanja zakonodaja navaja tvoji tocki 1 in 3?

Bravo komis, točno to govorim. Banke so umetno zvišale kreditno sposobnost komitentov,ko so neupoštevale zahtevo Banke Slovenije, da morajo kreditno sposobnost izračunati v EUR ne CHF. Tako so ljudje prišli do kreditov, katere v malo spremenjenih okoliščinah niso bili več sposobni odplačevati. In banke so se tega tveganja zavedale, pa so ga lepo zadržale zase, kot tudi denar teh ljudi. Glede kreditne sposobnosti pa Banka Slovenije 2007 pravi: "Da bi bili posojilojemalci v večji meri zavarovani pred tečajnim in obrestnim tveganjem, bi moralo biti razmerje med obrokom posojila in prejemki posojilojemalca ob odobritvi pri posojilih všvicarskih frankih precej nižje kot pri posojilih v evrih. Smiselno bi bilo, da posojilojemalec najame posojilo le do višine,pri kateri je kreditno sposoben, tudi če bi najel enako posojilo v evrih, to je v enaki višini in pod pogoji, kot veljajo zaposojila v evrih. To bi mu zagotavljalo, da bi lahko ob neugodnem gibanju tečaja ali referenčne obrestne mere poplačal obstoječe posojilo z najetjem novega posojila v evrih". Kar je v skladu z dopisom BS, ki ga banke izigravajo, da lahko pridobijo čim več komitentov, čeprav jih tako izpostavljajo valutnemu tveganju. Ki ga jasno tudi ne pojasnijo kot to od njih zahteva Obligacijski zakonik.

[RobertJerala]
> [crt]
> > [RobertJerala]
> > Zakon je potreben, ker obstoječa zakonodaja ni preprečila poslovne prakse, ki je po tej isti obstoječi zakonodaji ne bi smelo biti.
>
> daj tole se enkrat preberi.
Je pretežko?
Obstoječa zakonodaja predvideva:
1. Banke pri posojilih zaslužijo ZGOLJ iz dovoljene in dogovrjene obrestne mere (ne pa iz tečajnih razlik)
2. Oderuška obrestna mera je znana in karkoli je čez to mejo, ni dovoljeno
3. Pogobeni stranki morata prevzeti primerljivo tveganje - in ne ena vso, druga nič
4. Močnejša pogodbena stranka mora izpolniti svojo pojasnilno dolžnost in šibkejšo stran seznaniti z vsemi informacijami, ki jih ima
Vse to je v naši obstoječi zakonodaji. In KLJUB vsemu temu so banke iskale luknjo, da so ponujate tako tvegan posel skrit v posojilo.
Ker so to naredile s privolenjem (ali mižanjem) regulatorja, je zakon potreben.
Zdaj pa ti še enkrat preberi stavek.

Jezus Marija, in Jožef, pa vsi svetniki.. in Belcebubi.

1. Banke pri posojilih zaslužijo ZGOLJ iz dovoljene in dogovrjene obrestne mere (ne pa iz tečajnih razlik)

Saj s tem so služile bukselj. Med naloge sektorja v banki, ki se ukvarja s tveganji spada tudi upravljanje z valutnimi tveganji. Ker vse banke v Sloveniji poslujejo z EUR, so morale imeti vzpostavljeno valutno ščitenje na terminskih/forex trgih. ker bi jih revizor zadavil, če bi imele za xy mio kreditov, ki nimajo ščitenja. Ne rabi jih pa imet!

Ni pa banka dolžna ščititi tvoje pozicije. To bi lahko sam. In niti ne za toliko dosti denarja. Bi pa pojedlo tvojo razliko obresti zaradi provizij.

Obrniva poanto. Varčevalec lahko pri depozitu služi zgolj in samo z dogovorjeno obrestno mero, ne pa tudi iz tečajnih razlik. Pa dajva uporabit TVoj primer:

Leta 2007 položiš 119.000€ na svoj depozitni račun in jih prekonvertiraš v franke. LIBOR je nižji od EURIBORJA, in bi tudi dobival bolj slabe obresti. A vmes, bi ti imel leta 2011 še vedno 200.000 CHF, ki pa bi ob dvigu pomenili 174.000€!!!! Tu bi bila pa evrska popušiona banke povsem sprejemljiva? In dobiček varčevalca iz naslova tečajnih razlik upravičen? IN pri depozitu Banka ni močnejša stranka, ker je UPNIK!

2. Oderuška obrestna mera je znana in karkoli je čez to mejo, ni dovoljeno

Tvoja pogodbena obrestna mera ni oderuška jebentiboga no. Na franke si imel toliko in toliko in to je bilo nižje od € obrestnih mer. Dajte si dopovedat, da ste si bili SPOSODILI FRANKE, NE EUR.

3.Pogobeni stranki morata prevzeti primerljivo tveganje - in ne ena vso, druga nič.

Banka ob vsakem podeljenem kreditu prevzame tveganje, da ne bo vrnjen. Tudi pri hipotekarcu pbanka prevzame tveganje da niti s prodajo nepremičnine ne bo poplačana. in trideset let odplačevanja je hudo dolga doba...

4. Močnejša pogodbena stranka mora izpolniti svojo pojasnilno dolžnost in šibkejšo stran seznaniti z vsemi informacijami, ki jih ima.

Še enkrat sprašujem. kakšne bi morale bi te relevantne informacije. in na kak način podane. IN ali lahko sklepamo, da so banke opustile to dolžnosti informiranja PRI VSEH kreditojemalcih. Ker samo v takem primeru in za prmej dokazanem primeru, bi veljalo zgolj v teoriji razmišljati o sistemski rešitvi z dopolnitvijo zakona o bančništvu in/ali obligacijskega zakona

Da drkate za zakon... je po mojem bolj kot ne... absolutni zastaralni rok. ta je 10 let, in če ste pogodbe podpisovali v letih 2007 in 2008... ste faking zamudili vse skupaj. Tudi če je bil kak wrongdoing po nobenem obligacijskem zakonu ne bo možno sprocesirati česarkoli.

IN nenazadnje, koliko kazenskih ovadb ste vložili proti točno določenim bančnim referentom, članom kreditnih odborov, etc. zarradi ponujanja teh protipravnih produktov!

Še enkrat. Tvoj kredo je šel pod plafon 2011. KJE STE BILI DO ZDAJ!!!!!

Banke so naredile ogromno oslarij. In o teh oslarijah se je tu fejst pisalo. Ampak tole ni ena od njih! To je vaš zajeb. Stuff it up your pipe and smoke it.

Kje banke služijo na račun tečajnih razlik? Na primer na svoje pribitku obrestni meri. Če se je glavnica CHF kredita povečala za slabih 40% sklepam, da se je tudi bančni pribitek "čudežno" povečal za 40%? V pogodbah, ki sem jih videl, ni opozorila, da se lahko obrok ali glavnica poveča ali pomanjša. Čeprav je sodišče EU razsodilo, da se smatra za nezadostno poučevanje strank tudi če bi samo to pisalo, niti tega ni v pogodbah.

[Mutualist]
Kje banke služijo na račun tečajnih razlik? Na primer na svoje pribitku obrestni meri. Če se je glavnica CHF kredita povečala za slabih 40% sklepam, da se je tudi bančni pribitek "čudežno" povečal za 40%?

napacno sklepas, ker gledas samo svojo plat zgodbe.

banka je najela zase kredit v chf na svetovnem trgu (ali pa evrskega in ga pokrila z valutno zascito) in tebi najprej maloprodajno plasirala chf, zasluzila pa je na obrestni razliki med enim in drugim kreditom. (recimo: vzela je po 0,1%, dala naprej pa po 1,1%.)

ko se je tebi zaradi rasti tecaja chf povecala obveznost, se je banki tudi. sploh ne gre za to, da bi banka pokasirala v svoj zep rast tecaja chf.

in ce se je vmes chf dvignil za na primer 40%, to ne pomeni, da si samo ti bil dolzan - KARIKIRAM - 140.000 namesto 100.000 eur (ce bi na zacetku bilo 1:1), temvec tudi banka svojim virom.

edino, kar je banka tu prejela kot ekstra zasluzek, je to, da je 1% od 100.000 chf tudi bilo evrsko vredno vec. pa se to ni receno, ker lahko da je imela valutno nevtralizirano celotno pricakovano vrednost, ne samo glavnico.

ce morda pri tem, ko govoris o pribitku, tako ali tako mislis samo na tale moj prejsnji odstavek, potem beri samo njega :)

A veš kje še ščijem od smeha...

Za te iste banke smo stokali, da niso bile ščitene pred nihanji v tečajih delnic... etc....

zakaj so za zavarovanje posojila vzele delnice etc....

Govorim tocno o tvojem zadnjem odstavku, ki v resnici celoten bancni zasluzek predviden po pogodbi poveca za valutno razliko. Torej ne mores trditi, da banke ne zasluzijo iz tecajne razlike. Sploh ker gre na koncu za vec 10k€. Kar je za banke dober motiv, da so pocele kar so pocele. Si mi dal pa super informacijo s tisti carry tradeom, ki ga opisujes v prvem odstavku. Hvala! Pojasni marsikaj iz tegale teksta: www.imf.org/en/News/.../53/pn0763 ko posnjuje zakaj je chf "nenaravno" nizek...

[Mutualist]
Govorim tocno o tvojem zadnjem odstavku, ki v resnici celoten bancni zasluzek predviden po pogodbi poveca za valutno razliko. Torej ne mores trditi, da banke ne zasluzijo iz tecajne razlike. Sploh ker gre na koncu za vec 10k€. Kar je za banke dober motiv, da so pocele kar so pocele.

okej. a pa se strinjas, da

- obstaja tudi moznost, da ima banka zaprto celotno valutno pozicijo s pricakovanimi obrestnimi placili vred? (kot ze omenjeno)

- obstaja tudi moznost, da banka v primeru nepokrite pozicije obrestnega dela evrsko izgublja na valutnih razlikah? (te moznosti se brzkone zaveda, kar namiguje na prejsnjo alinejo)

- da je glede na vse doslej prelito "crnilo" relativno bizarno premikati fokus na to, da banka prejme povisan evrski znesek obrestnega dela? (ne glede na to, a ga ima zahedganega ali ne, tj. a to zanjo res pomeni dobicek ali ne)

Si mi dal pa super informacijo s tisti carry tradeom, ki ga opisujes v prvem odstavku. Hvala! Pojasni marsikaj iz tegale teksta: www.imf.org/en/News/.../53/pn0763 ko posnjuje zakaj je chf "nenaravno" nizek...

ja, chf je nek cas bil source valuta za carry trade. tako kot je to denimo tradicionalno jen. in izvorna valuta tecajno trpi, kar jo naredi se bolj zanimivo, zaradi cesar se bolj trpi, etc.

no, nakar so ratale ekonomske, finance in politicne zdrahe toliksne, da je namesto tega prevladal sentiment, da je frank varen pristan in je zacelo vse bezati ne vec iz njega, temvec v njega. v tem procesu so tudi carry-traderji zaceli masovno zapirati svoje skisane pozicije in s tem se prispevali k silovitosti procesa... etc.

prav na ta veliki preobrat - vlakec smrti pa ste se usedli kreditojemalci 2007.

jaz sicer nikomur ne zelim, da se tako zakolje. vsakomur pa zelim, da ce se ze, potem se iz tega kaj nauci za lastno prihodnjo rabo namesto iskanja krivcev drugod. tudi ce jih, se iskanje zacne v ogledalu. to je univerzalni nasvet za vse financne in sicersnje kikse.

mimogrede, frank je res taka specialna zadeva. ves miren in krasen, dokler se mu ne odpuli. namrec, tokratna epizoda z eksplozijo in potem zelo agresivno reakcijo svicarske centralne banke se tokrat ni zgodila prvic. ce ne poznas - www.finance.si/323232

Plačan pisun, ki slovenske kreditojemalce žali s tem, ko jim očita, da živijo v stanovanjih, ki si jih ne morejo privoščiti. Že deset let pridno plačujemo svoje kredite za razliko od vseh tistih elit, ki so svoje dolge prenesle na slabo banko, sedaj pa podjetja odkupujejo nazaj po nekajkrat nižji ceni in na bremenih davkoplačevalcev. V stiski smo zaradi požrešnosti bank, ki želijo oderuške obresti na naša posojila. In oderuštvo je nekaj, kar Finance branijo? Škoda, da zaradi takšnih plačanih časopisov zaupanje Slovencev v medije pada, cinizem pa se zajeda v vse pore družbe.

[Chf2017]
Plačan pisun

obicajno so novinarji res placani za svoje delo, podobno kot drugi ljudje.

Ne boš verjel, ampak banke, Vaše Svete Krave, negativen Libor obračunajo z 0. NULA, ZERO.

Dej še v primerjavo naše sosede Avstrijce. Banke so same z strankami rešile pproblem. Zadnjič sem na "24 kokoši" slišal novinarja, da praksa menjave zakonodaje za nazaj meče slab luč na "investicije v Slovenijo". Sorry Gustl, moram, Jebe se mi za investitorje, ki so bili glavni, da so pripeljali ta toksični produkt v SLovenijo. In ja, Ko bo stvar ešena zunaj, tlele ne bo, ker če bi dai na referendum, bi bil kvorum proti švicajem dosežen brez problema (ko se potaplja soseda to ni problem v SLO).
Pričakujem pa od agitatorjem, da sami vpačajo znesek, ki ga bo država dala. V kešu!
Če se stvar sistemsko ne reši, ne bo država plačala samo razliko v financiranju, podrejeno bodo tudi odškodninske tožbe. e to bo veseljem ljudi so zmetali na cesto, jim vse odvzeli. Kaj ko bi novinarji, namesto prodaje oglaševalskegaprostora vašim sponzorjem, malo pobrskale po imenih in priimkih v DDM Holdingu? Morda vas pripelje na finančno ministrstvo? Morda se je treba vprašat da niso isti ljudje kupili obveznice RS takoj po "pretoku denarja iz Irana v Širni svet? Kdo je skrivnostni kupec teh obveznic??

Ne, to vas ne boli. Bilo pa, da ima sosed lepši balkon, ki ga je financiral z CHF-ji. E ja, to boli.

Jap, res je. Eni so sicer člani neke združbe "500 i kusur" in jokcajo kako jih politika stiska, drugi pa po načelu: Priden, sedi, piškotek!

Izberi si sam.

Cetrtic in zadnjic: banke SO OPOZARJALE na nevarnost valutnih tveganj, in to ne sele 2007, ampak ze 2002. In to lahko dokazem.

Aja, kdaj so opozarjale? Preden so v oglasu ponujale varen kredit v CHF, ki zagotavlja, da se obrok ne bo večal, ali potem?!?
Nekako ne gre skupaj, da najprej oglašuješ super duper produkt, potem, ko stranka pride podpisat, pa ga opozoriš na to kako nevaren je.

Ne, Banke NISO opozarjale na tveganja. Če bi opozarjale tako kot bi morale, ne bi prodale enega kredita.
Glede dokazov pa: banke imajo na zalogi veliko denarja. Zagotovo so pripravljene plačat za PRVI tak dokaz. Ker niti na enem od narokov na sodiščih niso do sedaj sproducirale takega dokaza. (podpis na izjavi, da si seznanjen, brez da bi pisalo s čim, ni dovolj)

[crt]
banka je najela zase kredit v chf na svetovnem trgu (ali pa evrskega in ga pokrila z valutno zascito) in tebi najprej maloprodajno plasirala chf, zasluzila pa je na obrestni razliki med enim in drugim kreditom. (recimo: vzela je po 0,1%, dala naprej pa po 1,1%.)

ko se je tebi zaradi rasti tecaja chf povecala obveznost, se je banki tudi. sploh ne gre za to, da bi banka pokasirala v svoj zep rast tecaja chf.

To smo zapisali ze tolikokrat da sploh ne gre da bi bili ti kreditojemalci neumni ali da tega ne bi znali. Tega nocejo videti, slisati, razumeti. Nabijali bodo s svojimi lazmi do konca in naprej.

Hvala. Za ekonomisticni insight in sem seveda odprt za vse interpretacije. A mene bolj zanima pravni cui bono-cigava korist.Ce strnem po tvoje banka zasluzi le ob carry tradeu in s pribitkom, ki ga morda celo izgublja? Vem da minimaliziras moj fokus na pribitek zaradi 40% valutne razlike, ki se lahko na 100k kredita odvisno od samega pribitka in rocnosti giblje med 10 in 20k €, kar ni povsem zanemarljivo, zgolj iscem bancne razloge za vztrajanje pri teh pogodbah. S konverzijo banka potem nic ne izgubi, oziroma lahko celo pridobi. Ker jo konverzija ne ogroza, sploh ce je sama v reklamah ponujala chf kot varen kredit, ki ga stranka lahko vedno konvertira.v pogodbah potem pise jasno malo drugace...

Zato je vztrajanje bank sumljivo. Pa ce se poigrava z idejo, da banke nekaj mutijo s tecajno razliko. Ce drzi tvoja trditev, da so bilance izravnane, zakaj je Zveza bank in Banka Slovenije 2008 izdala letak, da lahko banke, ce chf pade (spoiler alert za vse haterje) same konvertirajo chf kredite v € in to ne rabi biti niti v pogodbah, dovolj je v poslovni politiki? Saj jim kao nic ne skodi. Ali pac? Ce dovolis bi ti poslal bilance bank za chf kredite, kjer je chf pasiva/terjatev vedno1/5-6 izdanih chf kreditov? Me zanima tvoja interpretacija...

Aja ko omenis ta vlakec 2007, ze tvoje znanje zadostuje (ni namenjeno zmanjsevanju tvojih sposobnosti) , da ves da bo iztiril kaj sele vsi bancni analiticni oddelki. In ob tem vedenju se kart/kreditov za ta vlak sploh ne bi smelo prodajat... Oziroma ne bi skodilo potnike vsaj opozorit na nevarnost.Razen ce to niso pocele z razligom in le kaj bi pri bankah ta lahko bil?