Kdor spremlja vsakodnevno sodne odločitve in ima kritično distanco, je lahko upravičeno kritičen, ker pozna zadevo do obisti.

Vendar sodstvo je po mojih izkušnjah po strokovnih in moralnih kvalitetah nekje tam, kjer je sivo povprečje vseh ostalih organov v javni upravi:
1/3 zaposlenih korektno opravlja svoj poklic (v danih razmerah), 1/3 strokovno že podpovprečno, z nekaj svetlimi prebliski, a precej več downi, 1/3 sodnikov pa je treba razrešiti funkcije zaradi nesposobnosti ali drugih nečednosti - že danes.

Vse to sodniki vedo: kdo med njimi je dobro in kdo slabo jabolko.

Sistem ne deluje, ko ima slabo jabolko kritje ali pa celo napreduje, kamoli da bi bilo izločeno iz procesa.

Rotacija mora biti prisotna (tako kot v podjetju), zato je prvi predpogoj, da se sodniku omeji mandat na vsake 2 ali 3 leta in v vmesnem času mora "polagati račune" nadrejenemu, ki pa mora biti tam, na tisti poziciji, zaradi dokazane kvalitete in zaupanja.

Ampak danes temu ni tako in kako iz tega začaranega kroga (ko npr. 1/3 vrhovnih sodnikov ne moreš zamenjati kar čez noč)... bo napisal dr. Avbelj v naslednji kolumni, vendar se bojim, da brez DIALOGA MED RAZUMNIMI LJUDMI, katerekoli svetovnonazorske barve so, ne bomo prišli nikamor. Danes je tega dialoga mnogo premalo, mnogo več je sprenevedanja, kako sistem deluje.
Hja, deluje, vendar vse prevečkrat v mlakuži in na škodo malega, pošteno mislečega človeka.
Pa še en problem tare naše sodstvo: zapleta se že v nelogične sodne odločitve, ki so si delno nasprotne, čeprav gre za enake ali zelo podobne primere. Ampak to je logična posledica vsega dogajanja v sodstvu: neizločanja nesposobnih sodnikov.

Za konec še. Sodnik mora biti max. odgovoren za svoje delo (tudi izgubiti službo zaradi nezaupanja ali strokovno vprašljivih odločitev), a tudi 2x bolje plačan kot danes, sicer bo nabor odličnih kandidatov - nikakršen. Vsi pravniki, zavezani najvišji kakovosti, bodo venomer gravitirali v druge pravniške poklice, le v redno sodstvo ali tožilstvo ne.

(Sicer pa je Avbelj spisal soliden in v normalnih mejah kritičen članek.)

Je »jankovičeva« farmacevtka kriva, ker ga je želela posiliti ali je zgodba popolnoma drugačna je vseeno, po tej zgodbi ob verjetnem 10 (prej 16) - odstotnem zaupanju sodnikom je vse zaman, sodstvo se spremenilo ne bo, saj je položaj sodnikov udoben in sodniki nimajo interesa, da bi ga spremenili, politika prav tako ne. Vsa težava leži v prevladujoči državni lastnini slovenskih podjetij, državnem zdravstvu, šolstvu...torej, v državni lastnini, ki je poglavitni vzrok vseh anomalij v slovenski družbi.

Z državno lastnino in s politiko, ki izvira iz državne lastnine oz. javnega sektorja je politika v položaju, da prodaja privilegije v družbi oz. če uporabimo izraz iz reformacije, prodaja odpustke. Ljudje, tudi sodniki smo prilagodljivi, vsi smo kot Borgi, bitja iz znanstveno fantastične serije, ki se vsemu prilagodijo ali še lepše vse asimilirajo ali se dovolijo asimilirati. Naša politika z državno lastnino kot podlago vse asimilira, tudi sodnike je asimilirala in sodniki so postali politiki s trajnim mandatom, razmišljajo kot politiki in sodijo kot politiki in seveda pravi politiki so jim hvaležni in lepo skrbijo za njih. Politiki so omogočili, da so delovna mesta v pravosodju postala dedna, sodniki so postali rentniki, delijo se jim odpustki, njihovim bolj sposobnim družinskim članom so na razpolago dobro plačane službe v državnem sektorju oz. državnim podjetjem, tisti manj sposobni oz. malo zabiti pa podedujejo sodniško službo, kajti če niso za nič drugega sposobni, bodo pač sodniki. Da bi sodstvo prav obupano klicalo na pomoč ali spremembo sistema je podobno kot reči, da tudi zdravniki obupno kličejo na spremembo sistema, resnica je, da sistema ne želijo spremeniti niti eni niti drugi, želijo le več denarja.

Slovenska oblast je skorumpirana in to na vseh ravneh za posamezne interese, interese oblasti, zlizanost vseh treh vej oblasti je očitna, ko se dogovarja o ukrepih zoper posameznike;fizične in pravne osebe in za ščitenje političnih svetih krav- levo od sredine. Zlizanost in skorumpiranost oblasti je po moje izkazana v obeh aferah pranja denarja.
Zakonodajna veja oblasti pri sprejemanju zakonov pogosto zanemari ustavno varovane kategorije in sodstvo v nadaljevanju sledi črki zakona , posameznim internim navodilom in stališčem t.i. pravne stroke ( gre za naročena in plačana pravna mnenja, ki mimo zakonodajalca pojasnjujejo in utemeljujejo pravilno uporabo predpisov) Poslanci kot zakonodajna veja oblasti pa slepo sledijo strankarskim interesom, ki so pogosto v nasprotju vsaj s povprečno pametjo in razgledanostjo. Sodnikom pa so obljubljena napredovanja ali pa vsaj upajo na napredovanja po plači, nazivih pri izvajanju sodne oblasti za koristi političnih in osebnih ciljev tistih, ki se umeščajo levo od sredine
( beri: salonskih levičarjev) Praviloma gre za sodnike , ki zaradi vsebine in količine lastnega opravljenega dela težko računajo na napredovanja .
Togost in neučinkovitost državne uprave ter nekritično in pogosto uveljavljanje koristi za javne institucije in posameznike ( tudi ustanavljanje raznih agencij za plasiranje raznih kadrov, financiraje raznih institutov npr. IPF PF v Ljubljani) se izkazuje na vsakem koraku in pogosto nastopa zoper davkoplačevalce, ki jih funkcionarji pogosto poimenujejo navadni državljani tj državljani, ki imajo skupno lastnost plačevanja davkov .
Torej "orgije" oblasti in posameznih vej oblasti verjetno niso kakšna skrivnost in se odvijajo za denar davkoplačevalcev t.i. navadnih državljanov in koristi salonskih levičarjev . Dejstvo, da najbolj iskana služba v državni upravi pove marsikaj o državni upravi in tudi iskalcih zaposlitve .
O padcih na glavo in občasni ali pogosti alholiziranposti sodnih funkcionarjev pa menim, da so stvar osebne in strokovne integritete , ki je najmanj pomagala ustvariti krivosodje .V realnem sektorju nas pri upoštevanju pravil, ki jih uveljavlja oblast pogosto zaboli gla in mineva veselje do dela pa se ne zatekamo v kofektkanje , ker za razliko od državne uprave moramo v realnem sektorju ustvariti dovolj zase in za državno upravo .

... Sodstvo: obupani klici na pomoč! ...

... OK, če ob obupanih klicih na pomoč nekatere sodnike našteva, bi Avbelj lahko naštel tudi predlagatelje zakona o konverziji CHF kreditov sodniške genije dr. Boštjana M. Zupančiča, dr. Cirila Ribičiča in dr. Franca Grada, ki s črnimi gradnjami, zastavami in podobnim sranjem nimajo nobene zveze, ampak so sramota za pravo kot tako ...

Ne strinjam se s tem, da si morajo uslužbenci sodstva pomagati pri debelini svoje denarnice z sumljivimi opravki kjerkoli ali s čimerkoli s komerkoli. Sodnik mora biti pošten, pravičen in razumen. Sodnk, ki se pusti ekonomsko futrati z sumljivimi prihodki iz poslov, ki smrdijo po nepoštenosti, ni sodnik, je kvečjemu mešetar oziroma lopov s kravato. Če je mešetar ali sodnik, pa je odvisno od značaja sodnika.

Ta zakon je nekaj takega kot Jazbinskov. Frajerji so dobili druzbena stanovanja s simbolicno stanarino. Zapravljali so kot nori,ziveli iz rok v usta in se norca delali iz primitivnih samograditeljev. Primitivci. Potem pa so jim popravili krivico, da niso imeli svojih lastniskih stanovanj. Z zakonom so jim za simbolicni denar senkali stanovanja. Tisti, ki so se zapufali v CHF so se posmehovali butljem, ki niso vedeli, kako dober kseft so naredili. Ja, ko se je pokazalo, da to ni dober kseft, je pa treba narediti vik in krik. Spet je treba popraviti krivico z zakonom. Da bomo vsi enaki. Nikoli ne bomo vsi enaki.

Pozdravljeni, popolnoma razsut pravosodni sistem v RS je trenutno (in bo tudi v bodoče) največja ovira za dober ekonomski, družbeni, politični in ostali razvoj.

Lp, F

Hehe, tudi sam se ob člankih dotičnega pogosto vprašam, če sem... ovca :D