44 min
Rusi Sloveniji napovedujejo kibernetsko vojno. Kako zaščititi vaše podjetje
1 ura
Nočete kupiti bitcoina? Morda vas prepričajo kriptodelnice
2 uri
Gradnja hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug na 3. razvojni osi sever (Oglas)
2 uri
Hitra rast števila kibernetskih napadov na mobilne telefone – kako jih zaščititi
2 uri
Ste izpeljali odličen B2B e-commerce projekt? Prav vas iščemo!
3 ure
Subvencije za energente: podjetja bi lahko še dolgo čakala na polno izplačilo
3 ure
Quercus: S popolnim vinom za žar lahko v nagradni igri osvojite – žar! (Oglas)
3 ure
Vino tedna: Gevrey-chambertin 1er cru 2019, Joseph Drouhin
3 ure
Vinska klet Metlika ima novo blagovno znamko Jurius
5 ur
(Intervju) Saška Rihtaršič, Danfoss: Vsa Evropa bi se lahko ogrevala z odpadno toploto iz industrije 2
8 ur
Škrabec, Petrič in Južna spet slavijo 1
8 ur
Chris Barton, britanski komisar za trgovino: Uporabite nas. Smo odlična odskočna deska do največjih trgov
14 ur
BMW v najdaljšem slovenskem predoru razkril kupejevskega X2 in največjega minija
15 ur
Električni avtobusi, vodikova centrala in polnilnice v Kranju 5
15 ur
Najbolj brani članki danes
16 ur
Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj? (PRO)
17 ur
Tako Gruntek raste z dostavo zelenjave od njive do mize
17 ur
JEK 2: jedrska resolucija v državni zbor po hitrem postopku 4
18 ur
Nepremičninska strokovnjaka o dogajanju v Evropi in Sloveniji
18 ur
Kia EV9 je svetovni avto leta 2024, med zmagovalci še BMW 5, volvo EX30, ioniq 5 N in toyota prius 5

Strani: 1

anon-73705 sporočil: 49
[#2669935] 29.08.17 09:21
Odgovori   +    12
V izračun ni vključen strošek investicije, pa tudi COP je upoštevana maksimalna vrednost, zato je dejanski prihranek verjetno precej manjši.
anon-206883 sporočil: 122
[#2669937] 29.08.17 10:14 · odgovor na: anon-73705 (#2669935)
Odgovori   +    12
Točno tako, v resnici se investicija povrne med 12-18 let, odvisno od porabe, konstrukcije stavbe in vremena (vpliv na COP), pozabiti pa ne smemo niti ceno denarja, torej izračun po neto sedanji vrednosti. Ko vse skupaj upoštevaš, prideš do tega, da se zadeva splača samo v izjemnih primerih.
anon-184333 sporočil: 4.775
[#2669940] 29.08.17 10:26
Odgovori   +    1
Zadnja sprememba: anon-184333 29.08.2017 10:30
"Na podlagi natančnih podatkov je možno dobiti sofinancerje, ki bi prevzeli celotno naložbo, v zameno pa bi do pokritja naložbe obračunavali enake zneske, kot jih stanovalci plačujejo zdaj. Po odplačilu naložbe bi imeli stanovalci občutno nižje stroške segrevanja vode."

Odplačevanje naložbe iz prihranka se mi zdi podobno namenskemu zbiranju sredstev v rezervi sklad. Vpliv na okolje pa daje boljši občutek s strani ozaveščenih stanovalcev.
0221EF13 sporočil: 143
[#2669965] 29.08.17 12:34
Odgovori   +    3
Zadnja sprememba: 0221EF13 29.08.2017 12:36
En velik larifari od oglasnega sporočila.
Res je zelo enostavno je dobiti 100% delež, razbiti pol stavbe in zadevo napeljati po stavbi. Not!
In ko imaš enkrat centralno ogrevanje tople vode je potrebno poskrbeti še za 24/7 obtok te vode, ki predstavlja čisto izgubo zaradi ohlajanja krožeče vode v ceveh, drugače se voda v ceveh ohladi in iz pipe priteče mrzla voda. Ali je to mogoče že upoštevano???
Te cevi je potrebno še dodatno izolirati, če hodniki niso ogrevani - običajna izolacija je bila za nas pri centralnem ogrevanju vode premalo, ker je bilo preveč izgub, sicer smo mi na plin, samo to je nepomebno. Izgub je bilo toliko, da smo razmišljali o vgradnji bojlerjev na elektriko...

Poleg tega so vse te cevi speljane nadometno (ker seveda originalno ni bilo prostora za to napeljavo) in blok potem zgleda obupno.
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2669988] 29.08.17 14:39 · odgovor na: 0221EF13 (#2669965)
Odgovori   +    0
[0221EF13]
En velik larifari od oglasnega sporočila.
Res je zelo enostavno je dobiti 100% delež, razbiti pol stavbe in zadevo napeljati po stavbi. Not!
Sogovornik pravi, kot je zapisano v članku: »Seveda je takšen pogled samo teoretičen.«...»Pred odločitvijo za naložbo je treba analizirati alternativne rešitve, pridobiti podatke stanovalcev o njihovi dejanski rabi elektrike za segrevanje vode in možnosti vgradnje geosonde, treba je narediti projekt za izvedbo in predračun.«...
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2669993] 29.08.17 14:54 · odgovor na: (#2669991)
Odgovori   +    1
[rename]
Sicer pa to tudi v teoriji ne pije vode, če se le upoštevajo vsi dejavniki in vsi stroški. Tudi amortizacija, servis in investicijsko vzdrževanje.... in tudi v teoriji je treba upoštevati večje izgube zaradi ohlajanja tople vode v napeljavi.
Prosil sem za odgovore na vaše in tudi druge pripombe, objavil jih bom takoj, ko jih dobim.
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670007] 29.08.17 15:45 · odgovor na: (#2670002)
Odgovori   +    0
[rename]
Realnost s sanitarnimi TČ je nekako takšna: v 5-6 letih se investicija povrne, potem pa upaš, da bo zdržala še vsaj naslednjih 5 let.

Pozicija: Imam šesto leto. Deluje bp. Redni letni servis-čiščenje pride okrog 100 eurov. Prihranek v primerjavi z bojlerji: okrog 400 eurov letno - servis = 300€.
Če ne bo crknila še 5,6 let, bom lahko iz prihrankov kupil novo.
Hvala za odgovor. Lahko poveste, v kakšni stavbi ste: individualni ali večstanovanjski?
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670020] 29.08.17 18:02 · odgovor na: (#2670010)
Odgovori   +    0
[rename]
Individualna hiša, kapaciteta TČ 260L.
Hvala za odgovor.
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670035] 29.08.17 19:42 · odgovor na: anon-73705 (#2669935)
Odgovori   +    0
[rokkk]
V izračun ni vključen strošek investicije, pa tudi COP je upoštevana maksimalna vrednost, zato je dejanski prihranek verjetno precej manjši.
Posredujem odgovor, ki ga je pripravil Andrej Jordan iz Ljubljane:

"Strošek investicije je upoštevan, COP-a sploh ni, je pa letno grelno število, ki je manjše od COP. Vzeto je najmanjše pričakovano letno grelno število."
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670036] 29.08.17 19:45 · odgovor na: anon-206883 (#2669937)
Odgovori   +    0
[0826INSTI]
Točno tako, v resnici se investicija povrne med 12-18 let, odvisno od porabe, konstrukcije stavbe in vremena (vpliv na COP), pozabiti pa ne smemo niti ceno denarja, torej izračun po neto sedanji vrednosti. Ko vse skupaj upoštevaš, prideš do tega, da se zadeva splača samo v izjemnih primerih.
Posredujem odgovor, ki ga je pripravil Andrej Jordan iz Ljubljane:

"Za toplo vodo vsi našteti vplivi (konstrukcija stavbe, vreme ...) odpadejo razen količine porabe, ki je pa nizko vzeta za posameznika srednjih let z običajnimi higienskimi navadami, cena denarja je fantazma - kdo pa lahko zagotovo trdi kolikšne bodo cene, obresti ... .po petih, desetih letih. Investicija v centralno pripravo tople vode se prične izplačevati takoj naslednji dan, ko je sistem spuščen v obratovanje, da ne omenimo okoljskega prihranka (0,14 €/prihranjene kWh), ki je za posameznikov žep neviden dokler se ne gradi nova NE!!! na proračunske stroške."
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670037] 29.08.17 19:51 · odgovor na: 0221EF13 (#2669965)
Odgovori   +    0
[0221EF13]
En velik larifari od oglasnega sporočila.
Res je zelo enostavno je dobiti 100% delež, razbiti pol stavbe in zadevo napeljati po stavbi. Not!
Posredujem odgovore, ki ga je pripravil Andrej Jordan iz Ljubljane:

"inštalacijski posegi so minimalni in predstavljajo izvedbo dveh cevi do vrat stanovanja, naprej pa eno cev do obstoječega razvoda iz boljerja do porabnikov - pip. V veliko starejših blokov so že vgradili centralni razvod ogrevanja - vertikale po stopnišču in nadometni razvod do radiatorjev v stanovanju. Za toplo vodo bi bilo potrebno speljati vidno v stanovanje samo cev do izhoda tople vode iz bojlerja - ostal razvod do posameznih pip je že narejen."
In ko imaš enkrat centralno ogrevanje tople vode je potrebno poskrbeti še za 24/7 obtok te vode, ki predstavlja čisto izgubo zaradi ohlajanja krožeče vode v ceveh, drugače se voda v ceveh ohladi in iz pipe priteče mrzla voda. Ali je to mogoče že upoštevano???
"Poraba električne energije za obratovanje TČ je 10 krat večja kot poraba obtočne črpalke. Pri oceni porabe in stroških za električno energijo je ta vrednost upoštevana Kar se izgub toplote tiče so pa to spet pravljice. Izgube toplote v našem primeru tople vode so dejanske v mesecih ko se objekt ne ogreva (4 meseci v celinski Sloveniji). V ostalem obdobju so te izgube tople vode v bistvu ogrevanje objekta - ga je za vrednost izgub potrebno manj ogrevati. Če je izolacija cevnega razvoda pravilno izvedena (da se ne "špara" tam kjer je to najmanj smiselno) imamo izgube - padec temperature do zadnjega porabnika v višini 1,5 do 3 stC, odvisno od količine pretečene vode dobimo energijo, ki je izgubljena - ampak samo v poletnih mesecih, ko pa je tudi temperatura tople vode lahko nižja in s tem tudi izgube! Obtočne črpalke običajno delujejo približno 12 ur/dan ali manj, ne pa24 ur/dan!!!"
Te cevi je potrebno še dodatno izolirati, če hodniki niso ogrevani - običajna izolacija je bila za nas pri centralnem ogrevanju vode premalo, ker je bilo preveč izgub, sicer smo mi na plin, samo to je nepomebno. Izgub je bilo toliko, da smo razmišljali o vgradnji bojlerjev na elektriko...
"joj dajte raje ponovno izolirati cevni razvod, bo ceneje kot kupiti vsak svoj bojler"

Poleg tega so vse te cevi speljane nadometno (ker seveda originalno ni bilo prostora za to napeljavo) in blok potem zgleda obupno.
"Izvedba cevnega razvoda se da speljati nadometno tako, da se razvod prikrije z plastičnimi kanali ali suhomontažnimi ploščami - samo malo več stane, pa lepota ne bo trpela"
0221EF13 sporočil: 143
[#2670047] 29.08.17 22:05 · odgovor na: BorutHocevar (#2670037)
Odgovori   +    1
En kup sranja, ko je očitno da tip nima pojma.
Inštalacijski posegi so mogoče za njega minimalni in mogoče je to za njega estetsko (samo razlog več, da se ga ogneš v velikem loku), v resnici je pa grozno, kot vsaka nadometna inštalacija.

Kakšno ogrevanje hodnikov s toplo vodo. A ste zmešani???
In pri tem sploh nisem pomislil na obtočno črpalno glede porabe energije, kar je zopet smešno, da se nekdo spomni na to...
Precej dobro vem kako deluje obtočna črpalka - v sekvencah, ker smo imeli problem, kot sem omenil, ker je v stanovanje šele čez 5 minut pritekla vroča voda, ko se je prvotno obtočna črpalka vklapljala na 15 minut. Glede na njegove odgovore je sklepati, da blefira, ker očitno mu ni jasno zakaj se voda v ceveh ohlaja in da je to izguba toplote v vsakem letnem času 24/7. Namreč s krajšim intervalom vklapljanja pridobiš več izgub, ker je v napeljavi bolj vroča voda. Če bi bil profesionalen, bi podal izgubo v cevi na meter inštalacije (W/m) za enojno klasično izolacijo in za dvojno oblečeno cev za dT kakšnih 60°C. Potem se pa lahko pogovarjamo naprej.

Seveda je izguba tudi v bojlerju, samo v veliko manjšem obsegu, ker je cev kratka.
Tukaj je cevni vodokrog čez celoten blok + še dodatno v stanovanju ena cev (tukaj lahko samo upaš, da imaš kopalnico blizu, ker drugače boš najprej točil hladno do mlačno vodo).

In še to, seveda smo mi dodatno izolirali cevi, vendar samo toliko, kot se je dalo priti zraven. Namreč razlika po skrajšanju intervala na 5 minut je zadevo podražila za slabo tretjino, tudi po tem ko smo dodatno oblekli cevi. Pač smo izbrali udobje vroče vode za nekaj več stroškov.

Mene ne bo nihče prepričal, da v večstanovanjskem bloku pridobiš s tem napram klasičnemu bojlerju. Še najmanj na način obrtnika, ko on že itak vse ve, ker to on počne že od nekdaj.
Seveda je druga zgodba, ko imaš lastno napeljavo in peč.
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670061] 30.08.17 06:17 · odgovor na: anon-73705 (#2669935)
Odgovori   +    0
[rokkk]
V izračun ni vključen strošek investicije, pa tudi COP je upoštevana maksimalna vrednost, zato je dejanski prihranek verjetno precej manjši.
Posredujem odgovor, ki mi ga je poslal sogovornik v članku Matjaž Valenčič:

"Strošek investicije je ocenjen na 60.000 € in se poplača iz prihranka v šestih letih, kar izhaja iz članka. Verjetno je ocena celo previsoka. Zapisal sem tudi, da je lahko strošek stanovalcev nižji za nepovratno spodbudo.

Ni upoštevana maksimalna vrednost COP toplotne črpalke (Coefficient Of Performance oz. 'količnik energijske učinkovitosti,) temveč SPF toplotne črpalke (Seasonal Performance Factor, 'sezonski faktor učinkovitosti'), ki upošteva vso vloženo energijo (tudi za obtočne črpalke) in vso pridobljeno toploto, pa tudi vse toplotne izgube. Ocenjen SPF 5 je skromen. Glede na toplotni vir (energija zemlje - geosonda) in sodobno opremo je možno pričakovati celo precej višjega. Za izračun dejanskega prihranka je potrebno pridobiti realne podatke, ponavljam."
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670062] 30.08.17 06:19 · odgovor na: anon-206883 (#2669937)
Odgovori   +    0
[0826INSTI]
Točno tako, v resnici se investicija povrne med 12-18 let, odvisno od porabe, konstrukcije stavbe in vremena (vpliv na COP), pozabiti pa ne smemo niti ceno denarja, torej izračun po neto sedanji vrednosti. Ko vse skupaj upoštevaš, prideš do tega, da se zadeva splača samo v izjemnih primerih.
Posredujem odgovor, ki mi ga je poslal sogovornik v članku Matjaž Valenčič:

"Investicija, ki je nestrokovna, se verjetno ne povrne niti v 18 letih. Pravilna investicija, ki je strokovno vodena, pa se lahko povrne v zapisanih rokih. Zapisal sem 'Pred odločitvijo v posamezno investicijo je treba analizirati alternativne rešitve, pridobiti podatke stanovalcev o njihovi dejanski rabi elektrike za segrevanje vode, možnost vgradnje geosonde, projekt za izvedbo in predračun.' Morebitni sofinancer bo zanesljivo upošteval tudi ceno denarja.

Segrevanje sanitarne vode z energijo zemlje (toplotna črpalka in geosonda) je neodvisno od konstrukcije stavbe in vremenskih vplivov."
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670063] 30.08.17 06:25 · odgovor na: 0221EF13 (#2669965)
Odgovori   +    0
[0221EF13]
En velik larifari od oglasnega sporočila.
Res je zelo enostavno je dobiti 100% delež, razbiti pol stavbe in zadevo napeljati po stavbi. Not!
In ko imaš enkrat centralno ogrevanje tople vode je potrebno poskrbeti še za 24/7 obtok te vode, ki predstavlja čisto izgubo zaradi ohlajanja krožeče vode v ceveh, drugače se voda v ceveh ohladi in iz pipe priteče mrzla voda. Ali je to mogoče že upoštevano???
Posredujem odgovore, ki mi jih je poslal sogovornik v članku Matjaž Valenčič:

"Ni možno dobiti soglasja vseh solastnikov v vseh stavbah, se strinjam. Je pa to izvedljivo v mnogih stavbah. V precej starih stavbah so že napeljali centralno ogrevanje, plinsko instalacijo, spremenili podstrehe v mansarde, vgradili dvigala in podobno. Za vsa ta dela je bilo potrebno soglasje vseh solastnikov. Enako velja za naknadno vgradnjo instalacije centralne priprave sanitarne vode.

Obtok vode je nujen, uporabil sem besedo 'cirkulacija'. Cevi morajo biti izolirane, po projektu."
Te cevi je potrebno še dodatno izolirati, če hodniki niso ogrevani - običajna izolacija je bila za nas pri centralnem ogrevanju vode premalo, ker je bilo preveč izgub, sicer smo mi na plin, samo to je nepomebno. Izgub je bilo toliko, da smo razmišljali o vgradnji bojlerjev na elektriko...
"Toplotna izolacija ne sme biti 'običajna' ampak 'primerna', določena v projektu in kakovostno izvedena."
Poleg tega so vse te cevi speljane nadometno (ker seveda originalno ni bilo prostora za to napeljavo) in blok potem zgleda obupno.
"Estetika je pomembna, kakovosten projekt rešuje tudi ta vprašanja."
anon-170255 sporočil: 10
[#2670064] 30.08.17 07:12
Odgovori   +    1
Z člankom se, in se ne strinjam.

Ne strinjam se z ceno elektrike, ne poznam nikogar ki plačuje tako visoko ceno (vključno z vsemi "priskledninami). Poraba tople vode je prenapihnjena. Danes se topla voda uporablja le za kopanje in tu in tam še za pomivanje posode. Ostali aparati grejejo vodo sami...

COP 4 je realen za TČ zemlja -voda

venadr ali je smiselno?

Povprešna temperatura zraka v SLO je precej višja kot povprečna temperatura zemlje, in ker govorimo o sanitarni vodi, ki jo rabimo dnevno je bolj smielno inštalirati TČ zrak - voda

Glede izgub pri razvodu - cevi se dajo izolirati, tu komentatorji nimajo prav,naj pomislijo na daljinsko ogrevanje - tudi tam so izgube pa se splača...

Komentar o NEK in inštalirani moči boljerjev pa je nesmiselen.

Šteje koliko energije porabimo, ne kolikšna je moč potrošnje. Za začetek bi bilo "pametno" če bi nekdo predlagal da se v kopalnice inštalirajo nekoliko večji boljerji (recimo vsaj 120l), ki bodo služil kot "zalogovnik tople vode" greli pa bodo le ponoči (stikana ura), ko ni velike potrošnje - SOHO bi moral pakazati interes za takšne rešitve... Sedanji boljerji se vklapljajo praktino takoj.
lp


lp
matjazval sporočil: 10
[#2670069] 30.08.17 08:30 · odgovor na: (#2670002)
Odgovori   +    0
Pričakovana uporabna doba sanitarne toplotne črpalke je 25 do 30 let. Potrebno servisiranje električnega bojlerja je pogostejše in dražje kot servisiranje toplotne črpalke.
anon-412931 sporočil: 7
[#2670071] 30.08.17 08:39 · odgovor na: (#2670038)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 29.08.17 23:21
Potrebno je ločiti med sanitarno toplotno črpalko in ogrevalno toplotno črpalko s katero je moč seveda pripravljati tudi sanitarno toplo vodo.

O vplivu konstrukcije objekta na delovanje toplotne črpalke pa v drugem razredu, ko boš opravil s prvim razredom!

TERMY
anon-412931 sporočil: 7
[#2670072] 30.08.17 08:39 · odgovor na: (#2670038)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 29.08.17 23:09
odgovor rename!

V slovenski proizvodnji ločimo dve vrsti toplotnih črpalk:
- saniotarne toplotne črpalke katere so predvsem namenjene individualnim objektom in jih je po slovenskih hišah postavljenih cca 100 tisoč in
ogrevalne toplotne črpalke za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode. te so lahko tudi prirejene za hlajenje ( reverzibilne). Še informacija : hrvatje ne poznajo izraza toplotna črpalka ampak "dizalica topline".
Na našem tržišču so v prodaji naslednji tipi toplotnih črpalk : zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda. Največ je v Sloveniji vgrajenih zrak/voda, ker je to najcenejša varianta in ima najslabši COP ( letno povprečje doseže 2,5) ostali dve črpalki pa dosegata letni COP med 3,6 do 4,5. Tukaj pa pri dolgotrajni rabi pride do izravnave - manjša investicija - višji obratovalni stroški.
Toplotne črpalke se proizvajajo v Sloveniji že skoraj 50 let. Z njimi so pričeli v bivšemLTH, nadaljevali v Gorenju. Sedaj pa jih poleg Gorenja proizvajata še Kronoterm izbraslovč in Termshop iz Polzele. wseveda pa se najde tudi še kakšen domači znalec in moster za vse!
Konstrukcija objekta pa vpliva samo toliko na delovanje toplotne črpalke, da bolj ko je sam objekt "razjahan" večjo nazivno moč potrebuje toplotna črpalka in s tem večji priliv energije. TERMY
anon-412931 sporočil: 7
[#2670073] 30.08.17 08:39 · odgovor na: 0221EF13 (#2670047)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 29.08.17 22:51
odgovarjam na komentar 0221ef13 ( upam, da sem pravilno prepisal , vsekakor pa odhovarjam na zadnji komentar).

Očitno se je pisanja odgovora lotil nekdo, kateri je nekdaj sodeloval v inštalaterski ekipi. Za boljše razumevanje opisujem idejno zasnovo x projekta za nadomeščanje električnih grelnikov v bloku s toplotno črpalko.
Poleg bloka je potrebno vgraditi dve geosondi po 100m globine. Za 20 stanovanjski blok predvidevamo 15 kW toplotno črpalko zemlja/voda. Vir energije je zemlja,ker je z njo potrebno najmanj vzdrževalnih oziroma servisnih del ( z gotovostjo lahko trdim, da je življenski vek najmanj 50 let). Potem sledi povezava geosond s toplotno črpalko in postavitev dveh bojlerjev po 800l ( večji bojler je vprašljiv zaradi svoje širine). Od toplotne črpalke pa je potrebno izvesti povezavo po stopnišču ( drugje je tehniško nezmožno) in pripraviti vstop v vsako stanovanje.
Odgovor katerega ste ostro skritizirali je pripravil strojni projektant , kateri si je s svojim delom zaslužil tudi že pokojnino. Ob tem je obravnavani že 20 let sodni izvedenec za tovrstne pravde. Nam tudi ni problem organizirati soočenje z njim in bosta predstavila vsak svoje argumente. Vemo koliko potrošimo električne energije za delovanje električnih grelnikov in tudi nam je dobro poznano, koliko manjši so stroški z obratovanjem toplotne črpalke. Na toplotno črpalko nikakor ne vpliva konstrukcija objekta. In kdor pozna delovanje toplotne črpalke se bo moral strinjati s to trditvijo. Sicer pa smo veseli kritike na vsebino članka, saj že priprava odgovora na vaš komentar zahteva določeno novo znanje in ena izkušna več, kako odgovarjati na nestrokovna vprašanja. TERMY
anon-412931 sporočil: 7
[#2670074] 30.08.17 08:39 · odgovor na: 0221EF13 (#2669965)
Odgovori   +    0
čas vnosa: 29.08.17 22:22
Moram odgovoriti na vaš komentar:
če želite videti računski model, po katerem smo prišli pošljite na e-naslov info@zens.si svoj naslov in v naslednjem dnevu vam pošljemo računski model.
resnica je , da slovenski grelniki delujejo z največ 70% svoje kapacitete. pri tem se vprašajte, kolikokrat ste pri sebi dali očistiti vodni kamen v grelniku.
porabo energije po grelnikih smo spremljali in zato vemo kakšna je okvirna poraba in od tu tudi ugotovitev, da slovenski električni grelniki za pripravo sanitarne vode letno porabijo 20% proizvodnje iz NEK.
In za nejeverne Tomaže še informacija, na Jesenicah že tretje leto obratuje toplotna črpalka, katero investicijo so stanovalci pokrili v treh letih. Opis te črpalke je bil podan v časniku Gorenjski glas na eni celi strani.

Pri pripravi članka je sodeloval tudi neodvisni energetski strokovnjak kateremu so gostoljubje odrekli na ZRMK, dokler so oni vodili svetovalno službo EN SVET.
TERMY
najobj sporočil: 31.867
[#2670092] 30.08.17 10:45
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: najobj 30.08.2017 10:48
... Valenčič našteva: »Solastniki stavbe morajo soglašati z nameravanim posegom. Na zemljišču ob stavbi je treba narediti vrtino in vanjo vgraditi toplotni menjalnik oziroma geosondo. V skupnih prostorih stavbe je treba vgraditi toplotno črpalko in centralni bojler, po stopnišču pa razvod za toplo vodo in dovod do vsakega stanovanja. V stanovanjih je treba odstraniti stare bojlerje in povezati etažno napeljavo tople vode s centralnim razvodom. Za zagotavljanje merjenja je pred stanovanja treba vgraditi vodomere.« ...

... OK, ker se totemu Valenčiču izvedba zgornjih ukrepov zdi enostavna, bi bilo za Finance najbolj enostavno, če bi se Valenčič javil čez šest let, ko bo našel prve kandidate za izvedbo ... khmm, namesto da na totem forumu že dva dni vsi na veliko računajo in se kregajo, če se investicija v šestih letih res povrne ali ne ...

P.S.: za dosti bolj enostavne zadeve je nepredstavljivo poenotit 24 solastnikov stavbe, nikakor pa si ne predstavljam, da bi se solastniki stavbe zaradi morebitnih nekaj evrov prihranka za nekaj mesecev ali - iz članka ni glih jasno - celo za vedno odpovedali parkirnim prostorom na zemljišču ob stavbi ... ja, seveda če je zemljišče ob stavbi sploh v njihovi lasti, da bi ga Valenčič lahko kar tako razkopaval ...
0221EF13 sporočil: 143
[#2670093] 30.08.17 10:47 · odgovor na: anon-412931 (#2670073)
Odgovori   +    2
No, razen osnovnošolskega sranja niste odgovorili čisto nič. Za drugič predlagam, da naj odgovarja raje strokovnjak, ki ga omenjate.
Konfiguracija bloka seveda ne vpliva na črplako, vpliva pa na izgube. In ne mi nabijat o ustreznosti izolacije, saj se ve kakšna obstaja na trgu. In zaenkrat ima še čisto vsa izgube.
In še to - nikoli nisem sodeloval v nobeni inštalaterski ekipi, ker mi zaenkrat še ni treba, samo ne maram, da me garažarji netegujejo za debilne storitve ;)
MF-561169 sporočil: 380
[#2670104] 30.08.17 11:19 · odgovor na: anon-412931 (#2670073)
Odgovori   +    2
[BožoDukić]
odgovarjam na komentar 0221ef13 ( upam, da sem pravilno prepisal , vsekakor pa odhovarjam na zadnji komentar).

Vir energije je zemlja,ker je z njo potrebno najmanj vzdrževalnih oziroma servisnih del ( z gotovostjo lahko trdim, da je življenski vek najmanj 50 let). Potem sledi povezava geosond s toplotno črpalko in postavitev dveh bojlerjev po 800l ( večji bojler je vprašljiv zaradi svoje širine).
nikoli nisem razumel kako lahko nekdo garantira [b/]življensko dobo daljšo od starosti tehnologije same ?

po drugi strani tudi tudi ne razumem ljudi ki temu nasedajo...
BorutHocevar sporočil: 1.534
[#2670133] 30.08.17 13:43
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: BorutHocevar 30.08.2017 14:27
Dodajam komentar bralca Darka Fiusa, ki odgovarja na pripombe iz različnih objav na forumu:

Spoštovani, lep pozdrav

Nekaj očitnih nejasnosti je v komentarju bralcev, npr. da se investicija povrne v 12-18 letih.

Bralec, ki poudarja da moramo upoštevati ceno denarja ima prav da je zaskrbljen in da vpraša, zato potrdimo, da smo ceno denarja upoštevali. Dve vrednosti (obrestna mera) so obravnavane, obrestna mera za eko kredite, EURIBOR+1.5 odstotka in prispevek Eko sklada (nepovratna sredstva, ocena 25 odstotkov od investicije v sistem s toplotno črpalko), ter vrednost koliko bi investitor za svoj denar dobil če bi ga naložil v banko (varna naložba) ali v delnice - naložba s tveganjem, ki je lahko tudi negativna. Prav tako bi bralec moral pri kalkulaciji upoštevani eskalacijo cene električne energije, recimo v EU od 2005-2014 je znašala 4.5 odstotka, za industrijo pa 5.6 odstotka, Slovenija je v tem pogledu skladna z Evropskim povprečjem. Da bi bralec pokril iz svoje "investicije v banko ali delnice" diferenco ni za pričakovati, visok strošek priprave tople vode ostane, pravzaprav se vsako leto viša.

Bralec verjetno vidi investicijo v 120 litrski bojler (električni grelnik) kot nakupno ceno 300 euro plus inštalacijo, recimo 100 euro, za toplotno črpalko (sistem) pa več, recimo 1750 euro.

Predpostavljamo da je bralec seznanjen z dejstvom, da 120 literski električni grelnik porabi v povprečju 12.5 kWh dnevno ko je inštaliran nov (navedba Gorenja), že po tednu dni pa se na grelne elemente nabera dovolj vodnega kamna, da učinkovitost bojleja pade na 70 odstotkov (strokovne literature o tem je veliko). Z drugimi besedami, bralec bo porabil dnevno za faktor 1.42 krat več elektrike za isto količino toplote.

Električni bojler ima dnevne toplotne izgube v okolico, recimo 1.7 kWh (podatki Gorenja), kar znese za 620 kWh izgub letno, in če vzamemo, da je električnih grelnikov v stavbi 24, potem je izgub samo iz tega naslova 14.892 MWh, pri centralni izvedbi na primer jih je za 2 MWh letno, oz. za najmanj 7 krat manj. Za te izgube toplote v okolico dobimo, da se potroši z električnim grelnikom za gretje okolice v več stanovanjski stavbi: 620 kWh/letno x 0.167 euro/kWh x 1.42 (faktor) x 24 stanovanj = 3528.64 euro letno, in ne zanemarimo poudariti dejstva, da se okolico (prostore) drago greje tudi poleti.

Ko govorimo o trajni dobrini, o stavbi z vso opremo, potem vzamemo funkcionalno dobo 25 let, kar je bliže realnosti kako se gospodarstvenik odloča o investiciji dolgoročno. V tem primeru, bo bralca gretje tople sanitarne vode stalo za eno stanovanje ob upoštevanju eskalacije cene elektrike in obrestne mere za eko kredite: 0.167 euro/kWh x 1.42 (faktor učinkovitosti) x (12.5 kWh+1.7 kWh) x 365 dni = 1236.52 euro letno (letna ocena povprečja rabe za Slovenijo je 3300 kWh elektrike/stanovanje z 2.5 osebami), kar bo koristnik z "pozorno rabo" znižal, odvisno od higienske kulture in seveda plačilnih zmogljivosti. Z upoštevanjem eskalacije cene elektrike, bo v 25 letih strošek elektrike za bojler, tj. sedanja vrednost znesla 38235.2 euro, in če je "zelo varčen" manj, v povprečju recimo 17140 euro.

V primeru gretja na toplotno črpalko s sezonskim grelnim številom 3.6 ki predstavlja izravnano učinkovitost sistema (vse izgube so upoštevane), bo koristnik porabil na leto 12.5 kWh x (0.167 euro/kWh /3.6 sezonsko grelno število ) x 365 dni = 211.65 euro/letno brez da je pozoren na nihanja v rabi (higienske potrebe ne bodo trpele). V 25 letih bi ga elektrika stala 6545 euro (ne mi zamerit, da vrednosti pogosto ne zaokrožim in podajam izračun tako poenostavljeno).

Sezonsko grelno število 3.6 je vzeto iz povprečja, ki je bilo predstavljeno na lanskoletni Mednarodno konferenci o toplotnih črpalkah v Ljubljani novembra 2016, omenimo tudi, da so znatno višje vrednosti bile dosežene v Parizu (grelno število 5.2 do 5.4), kjer v centru mesta toplotne črpalke grejejo/hladijo znane muzeje in hotele, in v New York-u jih bodo vgradili kot navajajo 900 tisoč (mestni odlok), Švedi jih imajo 350 tisoč, Švicarji pa zadovoljijo več kot 75 odstotkov potreb po toploti/hladu s sistemi na toplotno črpalko, na primer, mestno hišo v Zürich-u grejejo od leta 1936 naprej izključno na "ekonomsko učinkovit in okoljsko sprejemljiv način" saj sistemi na toplotno črpalko dajejo eksergijsko gledano daleč najboljše rezultate.

K izračunu sedanje vrednosti električne energije se prištejejo stroški investicije in vzdrževanja in dobi primerjalna vrednost variante s bojlerjem in toplotno črpalko. Omenil bi, da so sodobne toplotne črpalke domačih (in renomiranih tujih) proizvajalcev visoko učinkovite, robustne in dolgožive ter zanesljive v obratovanju in ekonomsko ter okoljsko gledano daleč pred vsemi na trgu nudenimi tehnologijami.

In kolikšen je potencial prihrankov na ravni države v primeru, da električne grelnike zamenjamo z visoko učinkovitimi sistemi gretja - priprave sanirane tople vode? Strošek elektrike bi zmanjšali iz sedanjih 167 mio evro letno na približno 46.4 mio/letno, diferenca je enormnih 120.6 milijonov, dolgoročna gledano pa so prihranki, oz. sedanja potratnost vredni, da se po vseh teh letih "govorjenja" končno napiše na ministrstvu domišljene smernice usklajene s cilji o učinkoviti rabi energije, pridobili bomo vsi, take absurne potratnosti več ne bo in blaginja bo večja.

Opozoril bi tudi, da Mednarodna agencija za energijo poziva mednarodno skupnost, da se električni grelniki umaknejo iz prodaje, razlogov naj ne naštevam, kot prvo toplota je absurdno draga, okoljska obremenitev pa neprimerno večja v primerjavi s toplotno črpalko, in dejstvo, da so električni grelniki eksergijska potratnost brez primera, eksergijska učinkovitost električnih grelnikov ni več kot 6 do 10 odstotkov (ref. prof. dr. Peter Novak, 2017). Seveda bi v primeru, da obravnavamo prihranjeno kWh elektrike tako, da upoštevamo tudi vse eksterne dobrobiti, ki bi jih ustvarili, takrat pa bi nedvomno trdili, da letno prihranimo iz tega naslova na nivoju države najmanj 202 milijonov euro.

Glede tehnične izvedbe dvižnih in povratnih vodov, izolacije in estetike bi omenil, da so dandanašnje profesionalne, izvedbene prekse estetsko neoporečne, toplotne izgube pa absolutno minimizirane.

Spoštljiv pozdrav
Darko Fius
anon-412931 sporočil: 7
[#2670136] 30.08.17 13:58 · odgovor na: (#2670080)
Odgovori   +    0
In sva zopet na zečtku :
Sanitarna toplotna črpalka za individualni objekt običajno nadomesti rabo kurilnega olja. Povprečna letna poraba kurilnega olja je med 300 - 500 l letno. Ravno zaradi ugodnega razmerja je v Sloveniji že postavljenih preko 100 tisoč sanitarnih toplotnih črpalk.

V članku v Finnacah pa je govora, da z eno toplotno črpalko nadomestimo več bojlerjev ( obdelan je primer 24 !) in potem so popolnoma drugačna razmerja. In poraba električne energije s plačilom te energije z vsemi prispevki lahko pokrije investicijo v 6 - do 8 letih. Če k temu dodamo še subvencijo EKO sklada pa je povračilna doba še krajša. Vir energije se predlaga zemlja, ker je to najkonstatnejši vir energije in je najmanj vzdrževalnih in servisnih stroškov. Seveda pa je potrebno vgraditi tudi kvalitetno avtomatiko z regulacijo. Razloge za vgradnjo 800l bojlerjev pa sem napisal v enem prejšnjem komentarju.

In še informacija : stanovalci/uporabniki v posameznemu bloku lahko ustanovijo svojo zadrugo, katere bo investirala tudi v Fotovoltaične panele in proizvajajo elektriko za svoje potrebe viške pa tržijo v sistem. Znanje nam to dopušča, tehnika pa tudi!
matjazval sporočil: 10
[#2670234] 31.08.17 10:49 · odgovor na: najobj (#2670092)
Odgovori   +    0
Nekaj podobnih sistemov je izvedenih že vrsto let. Tudi v Sloveniji je možno vgraditi sodobne sisteme. Na spletu poiščite primere dobre prakse, recimo na NEP - Nacionalna energetska pot Slovenija.
matjazval sporočil: 10
[#2672193] 09.09.17 22:18 · odgovor na: anon-170255 (#2670064)
Odgovori   +    0
Povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce je v Sloveniji v drugem četrtletju 2017 znašala 0,16 EUR/kWh, to je 4 % več kot v prvem četrtletju (vir www.stat.si/statweb/...ndex/6913) V izračunu je upoštevana cena električne energije 0,167 €/kWh, kar je verjetna aktualna povprečna cena.
Raba tople vode je ocenjena. Za izhodišče zadošča. V fazi načrtovanja investicije pa je potrebno dobiti točne podatke konkretnih stanovalcev. Zapisal sem: Pred odločitvijo za naložbo je treba analizirati alternativne rešitve, pridobiti podatke stanovalcev o njihovi dejanski rabi elektrike za segrevanje vode in možnosti vgradnje geosonde, treba je narediti projekt za izvedbo in predračun.
Raba viška elektrike za direktno segrevanje vode je opcija inteligentnih omrežij, če pa namesto električnih grelnikov krmilimo toplotne črpalke, toliko bolje. Ekonomisti bi temu rekli win-win. Za delovanje električnega bojlerja z nočnim tokom pa ne potrebujemo SOHO, zadošča dvotarifni števec in blokirnik odjema, to sem si vgradil že pred štirimi desetletji.
Izbira TČ zrak/voda ali voda/voda ne more sloneti na domnevah. V večini krajev je povprečna letna temperatura zemlje (geosonda) višja od povprečne letne temperature zraka (vir www.arso.gov.si/vrem...4013.html) Še pomembnejše je sezonsko grelno število, tudi tukaj ima V/V verjetno prednost pred Z/V.

Strani: 1