nekaj mojih drugačnih izkušenj:

- s štipendijo sem med študijem lahko živel in plačeval vse stroške sam, resda v očetovi garsonjeri, a vendarle... poskusi to z današnjimi štipendijami.. če jo bošs ploh dobil
- oče je z družino živel v hiši svojih staršev ki jo je renoviral z lastnimi sredstvi.... danes bi za ta denar dobil samo dokumentacijo
- službo sem dobil v v zadnjem letniku (tehničnega) faksa, začetna plača je znašala 60% italijanske
- po 35 letih je moja plača polovica italjanske, pa je menda kar dobra, statistično :)
- v tistih letih so tudi nemci delali za avto bistveno dlje kot danes, sem pa imel prvo (tri leta staro, sic) stoenko kot pripravnik, golfa pa po treh letih službe.... ni bil dosti slabši od švabskega
- tiste prikolice so bile bolj stvar duhovnega obzorja... večina je lahko smučala v italiji, franciji... pa ni, ker to je bila "tujina", predvojni kapitalizem pa naših staršev pač ni učil tujih jezikov, tega smo bili deležni šele v socializmu, v glavi pa so šle spremembe bolj počasi.
- kredit za stanovanje po petih letih službe (z nekaj manipulacije na SKB pač... saj veš, devizni polog, dinarski kredit, nakup deviz... ponovi vajo.... odplačano v naslednjih treh letih)
- stara barka, komunalni privez v červarju za 200 DEM letno, dva meseca dopusta....
- danes lahko samo sanjam, firme ni več, preživeli smo in se celo smejali.... res ni bilo slabo

[FING6756]
nekaj mojih drugačnih izkušenj:

- s štipendijo sem med študijem lahko živel in plačeval vse stroške sam, resda v očetovi garsonjeri, a vendarle... poskusi to z današnjimi štipendijami.. če jo bošs ploh dobil
- oče je z družino živel v hiši svojih staršev ki jo je renoviral z lastnimi sredstvi.... danes bi za ta denar dobil samo dokumentacijo
- službo sem dobil v v zadnjem letniku (tehničnega) faksa, začetna plača je znašala 60% italijanske
- po 35 letih je moja plača polovica italjanske, pa je menda kar dobra, statistično :)
- v tistih letih so tudi nemci delali za avto bistveno dlje kot danes, sem pa imel prvo (tri leta staro, sic) stoenko kot pripravnik, golfa pa po treh letih službe.... ni bil dosti slabši od švabskega
- tiste prikolice so bile bolj stvar duhovnega obzorja... večina je lahko smučala v italiji, franciji... pa ni, ker to je bila "tujina", predvojni kapitalizem pa naših staršev pač ni učil tujih jezikov, tega smo bili deležni šele v socializmu, v glavi pa so šle spremembe bolj počasi.
- kredit za stanovanje po petih letih službe (z nekaj manipulacije na SKB pač... saj veš, devizni polog, dinarski kredit, nakup deviz... ponovi vajo.... odplačano v naslednjih treh letih)
- stara barka, komunalni privez v červarju za 200 DEM letno, dva meseca dopusta....
- danes lahko samo sanjam, firme ni več, preživeli smo in se celo smejali.... res ni bilo slabo

Konkurenca svetovna se je zaostrila. Tekmuješ z Estoncem, Kitajcem indijskem inženirejem. Takrat so bili Kitajci na nivoju pastirjev.

Nisem v tekst napisal, moje zaznavanje Jugoslavije sovpada z Markovićem, vezava dinarja na marko 1:3 pa 1:7 in tako dalje.
Nismo bili tip družine, ki bi imel koristi od Juge. Podeželje, gastarbajterji in to...

Nostalgija je pač v veliki meri vezana na mladost. Meni je recimo ravno izlet preko meje eden najlepših spominov, ker sem skoraj vedno dobil lego kocke (pa moja družina ni bila kakšen vrhnji razred v socializmu). Ne vem zakaj bi se prepirali o tem ali je bilo prej bolje ali ne, ker je to pač stvar, ki jo posamezniki (različno) dojemajo. Velike investicije pa je tista država znala izpeljati precej bolje ali pa vsaj z manj cirkusa kot je to danes (TSO, NEK in obe kanalski elektrarni na Dravi). Največ, kar se je govorilo je to, da je kdo ukradle kako vrečo cementa.