Članek bi lahko bil del programa politične stranke, ki želi dobro večini Slovencev ne pa le manjšini zaposleni v javnem sektorju prisesani na proračun. V forumskem delu sosednjega članka piše, da razlika v plačah med zasebnim in javnim sektorjem že dosega neverjetnih 400 EUR bruto!!! Kakšna bo razlika šele naslednje leto ko se bo masa za plače povečala še za pol milijarde!!!??? Pa še več želijo? Vedno odpravljajo nekakšne anomalije in krivice, ki jih sami in namerno ustvarjajo, in ko jih popravijo se že nove in nove krivice ustvarijo ter smo tako počasi prišli do 400 evrov razlike med javnim in zasebnim sektorjem. Javni sektor sam sebi določa plače!!!! Tega ni nikjer na svetu, razen v diktaturah. Smo postali diktatura? Očitno ja, vlada nam diktatorski javni sektor. Katera stranka ima v svojih vrstah državnika, ki bo javno napovedal boj proti tej javnosektorski diktaturi in tiraniji, in bo pripravil Zujf 2, 3, 4 in 5?

Moj predlog:
Namesto, da ima vsak razred v javnem sektorju napisano številko bruto plače, ima napisan določen % BDP-ja.
S tem bi se plače avtomatično prilagajale kondiciji države z max. 1. letnim zamikom.

Sramotno je, da ogromno najslabše plačanih do plačnega razreda okoli 15 dobi manj kot minimalno plačo in držav potem pokrije razliko. Eno je, da je mogoče minimalna plača nekoliko previsoka. Vseeno pa za polno delo izhodiščna neto plača (recimo 9. plačni razred v javnem sektorju) nikakor ne more pasti pod 600 evrov.

V javnem sektorju so prevelike razlike. Npr. najbolje plačani sodnik ali zdravnik ne bi smel dobiti v nobenem primeru več kot recimo 4-kratnik neto plače najnižjega delavca (čistilke...).

Velik problem je tudi preveč javnih uslužbencev.

[kzupanc]
Sramotno je, da ogromno najslabše plačanih do plačnega razreda okoli 15 dobi manj kot minimalno plačo in držav potem pokrije razliko. Eno je, da je mogoče minimalna plača nekoliko previsoka. Vseeno pa za polno delo izhodiščna neto plača (recimo 9. plačni razred v javnem sektorju) nikakor ne more pasti pod 600 evrov.

V javnem sektorju so prevelike razlike. Npr. najbolje plačani sodnik ali zdravnik ne bi smel dobiti v nobenem primeru več kot recimo 4-kratnik neto plače najnižjega delavca (čistilke...).

Velik problem je tudi preveč javnih uslužbencev.

Zakaj se pogovarjamo o neto plačah? Minimalna plača je 805€ in je za naš BDP fantastična. K temu je treba dodati še cca. 100-150€ malice in prevoza, ki jih druge države ne poznajo. Kar pomeni, da je plača v resnici še višja kot jo beleži statistika v mednarodnih primerjavah.

[sopranos]

Zakaj se pogovarjamo o neto plačah? Minimalna plača je 805€ in je za naš BDP fantastična. K temu je treba dodati še cca. 100-150€ malice in prevoza, ki jih druge države ne poznajo. Kar pomeni, da je plača v resnici še višja kot jo beleži statistika v mednarodnih primerjavah.

Bolj se bojim, da bo kdo ob tej fantastični minimalni plači 805 EUR-ov bruto od samega veselja od lakote umrl.

[vrac]
> [sopranos]

> Zakaj se pogovarjamo o neto plačah? Minimalna plača je 805€ in je za naš BDP fantastična. K temu je treba dodati še cca. 100-150€ malice in prevoza, ki jih druge države ne poznajo. Kar pomeni, da je plača v resnici še višja kot jo beleži statistika v mednarodnih primerjavah.

Bolj se bojim, da bo kdo ob tej fantastični minimalni plači 805 EUR-ov bruto od samega veselja od lakote umrl.

Pisal sem o minimalni plači glede na BDP, ki ga Slovenija dosega. Prav tako je razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo eno najmanjših v Evropi.

Morda se je potrebno tudi vprašati zakaj morajo biti minimalne plače procentualno bolj obremenjene s pokojninskimi in zdravstvenimi prispevki kot vse ostale plače?

[sopranos]
Morda se je potrebno tudi vprašati zakaj morajo biti minimalne plače procentualno bolj obremenjene s pokojninskimi in zdravstvenimi prispevki kot vse ostale plače?

ha?

[kzupanc]
V javnem sektorju so prevelike razlike. Npr. najbolje plačani sodnik ali zdravnik ne bi smel dobiti v nobenem primeru več kot recimo 4-kratnik neto plače najnižjega delavca (čistilke...).

to je pa cisti socializem.

ze sedaj ne vpliva dobro na moralo, da v tipicnem vrtcu (za tam poznam situacijo) najdes med minimalcem (670) in 1000 EUR neto prakticno ves kader od cistilk, pomocnic vzgojiteljic in vzgojiteljic.

[crt]
> [sopranos]
> Morda se je potrebno tudi vprašati zakaj morajo biti minimalne plače procentualno bolj obremenjene s pokojninskimi in zdravstvenimi prispevki kot vse ostale plače?

ha?

Če ne veš, se prispevki za minimalne plače ne obračunajo kot fiksen procent tako kot pri ostalih plačah. Ampak se obračunavajo mislim da v višini 60% povprečne plače. Recimo če je minimalna plača 50 ali 55% povprečne plače, se prispevki obračunajo kot da bi bila minimalna plača v višini 60%. Dali so eno prehodno obdobje, tako da Slovenci tega ne bodo prehitro dojeli. In glede na to, da sem eden redkih, ki na to opozarja, so očitno pravilno ocenili.

[rename]
> [sopranos]
> > [vrac]
> > > [sopranos]
> >
> > > Zakaj se pogovarjamo o neto plačah? Minimalna plača je 805€ in je za naš BDP fantastična. K temu je treba dodati še cca. 100-150€ malice in prevoza, ki jih druge države ne poznajo. Kar pomeni, da je plača v resnici še višja kot jo beleži statistika v mednarodnih primerjavah.
> >
> > Bolj se bojim, da bo kdo ob tej fantastični minimalni plači 805 EUR-ov bruto od samega veselja od lakote umrl.
>
> Pisal sem o minimalni plači glede na BDP, ki ga Slovenija dosega. Prav tako je razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo eno najmanjših v Evropi.

S tem se strinjam.


>
> Morda se je potrebno tudi vprašati zakaj morajo biti minimalne plače procentualno bolj obremenjene s pokojninskimi in zdravstvenimi prispevki kot vse ostale plače?

Kje si pa to izracunal?

Nisem izračunal. To je bilo sprejeto nekaj let nazaj in z nekim prehodnim obdobjem.

[rename]
Ne bo drzalo. Davek je 16% od osnove.

Bo držalo. Razen če sem jaz spregledal in so s kakšnim novim zakonom oz. spremembo obstoječega to spremenili.

zakonodaja.com/zakon...m-razmerju

(4) Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

[sopranos]
Če ne veš, se prispevki za minimalne plače ne obračunajo kot fiksen procent tako kot pri ostalih plačah. Ampak se obračunavajo mislim da v višini 60% povprečne plače. Recimo če je minimalna plača 50 ali 55% povprečne plače, se prispevki obračunajo kot da bi bila minimalna plača v višini 60%. Dali so eno prehodno obdobje, tako da Slovenci tega ne bodo prehitro dojeli. In glede na to, da sem eden redkih, ki na to opozarja, so očitno pravilno ocenili.

dajva najprej ugotovit, kaj je sploh stanje.

"Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 3. 2017 dalje, znaša 824,02 eur (52 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunana na mesec, ki za leto 2016 znaša 1.584,66 eur)."

www.fu.gov.si/davki_...43d356cf05

tvoj vir pa je kateri in pravi kaj tocno?

... ok, sem sam nasel:

www.fu.gov.si/filead...zmerja.pdf

Najnižja osnova za obračun prispevkov delojemalcev je, v skladu s četrtim odstavkom 144. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, znesek 60 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljevanju:
povprečna plača). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove,
se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki.

Minimalna osnova za prispevke se uvaja postopoma in v prehodnem obdobju znaša:

• v letu 2013 in 2014: minimalna plača,
• od 2015 do vključno 2017: 52 % povprečne plače,
• v 2018: 54 % povprečne plače,
• v 2019: 56 % povprečne plače,
• v 2020: 58 % povprečne plače,
• od 2021 dalje: 60 % povprečne plače.

fajn, da si to omenil, se strinjam, da je pizdarija.

[crt]
> [sopranos]
> Če ne veš, se prispevki za minimalne plače ne obračunajo kot fiksen procent tako kot pri ostalih plačah. Ampak se obračunavajo mislim da v višini 60% povprečne plače. Recimo če je minimalna plača 50 ali 55% povprečne plače, se prispevki obračunajo kot da bi bila minimalna plača v višini 60%. Dali so eno prehodno obdobje, tako da Slovenci tega ne bodo prehitro dojeli. In glede na to, da sem eden redkih, ki na to opozarja, so očitno pravilno ocenili.

dajva najprej ugotovit, kaj je sploh stanje.

"Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 3. 2017 dalje, znaša 824,02 eur (52 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunana na mesec, ki za leto 2016 znaša 1.584,66 eur)."

www.fu.gov.si/davki_...43d356cf05

tvoj vir pa je kateri in pravi kaj tocno?

Moj vir je 144. člen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2-NPB7)

In sem že vnaprej povedal, da gre sedaj za prehodno obdobje. Ki je sicer zelo dolgo, a bo vseeno prišlo.

Edina "sreča" je, da je pač pri nas minimalna plača tako visoka glede na povprečno, da bo to vedno znašalo samo nekaj %.

No, saj nima smisla. Pozabi, da sem to sploh izpostavil.

sem nasel vmes in dodal.

je zanimivo. (zanimivo je tudi, kdaj je bilo sprejeto.)

trenutno je minimalna osnova cca 2% visja od minimalne place (letos, ko se zadnjic velja minimalna osnova 52% povprecje; v 2018 bo stopnja ze visja).

[rename]
U madonca, pa res.
Tole so pa lukavo spisali....prehodno obdobje, nihce se ni bunil.
In potem Sopranos to ugotovi, namesto, da bi Finance.
Kapo dol, prjatu.

Finance so o tem že pisale. Problem je samo to, da dokler ljudje in tudi podjetniki tega ne začutijo v lastnih žepih, to nikogar ne briga.

Naslednje leto se bo zadeva že kar poznala. Leta 21 pa kar konkretno.

Pizdarija s tem členom je, da je Catch 22. Če bo delodajalec delavcu zvišal plačo, se bo delavcu znižala davčna olajšava in delavec prav veliko od zvišanja plače ne bo imel. Hkrati pa bo tako zvišanje na kolektivni ravni zvišalo povprečno plačo.

Če pa ne boš dvignil plače in boš izplačeval minimalno plačo, bo pa bruto bruto strošek kar precej visok. Hkrati pa bo delavec zaradi nizkega neta še vedno nezadovoljen.

In zato jaz že dolgo opozarjam, da bo to vodilo v še večjo uravnilovko. Socializem po socializmu.

Na koncu bo čisto vseeno kaj počneš v Sloveniji, plača bo približno ista. Zahtevnost dela ne bo igrala prav velike vloge.

Pa sedaj bodo še "ubogim" javnim sektorašem dvignili tudi tiste najnižje plače. Tako, da je danes tisti, ki dela v gospodarstvu, kar malo nor. Z izjemo top šefov, ki dobivajo nadpovprečne plače.

[sopranos]
> [rename]
> U madonca, pa res.
> Tole so pa lukavo spisali....prehodno obdobje, nihce se ni bunil.
> In potem Sopranos to ugotovi, namesto, da bi Finance.
> Kapo dol, prjatu.

Finance so o tem že pisale. Problem je samo to, da dokler ljudje in tudi podjetniki tega ne začutijo v lastnih žepih, to nikogar ne briga.

Naslednje leto se bo zadeva že kar poznala. Leta 21 pa kar konkretno.

Pizdarija s tem členom je, da je Catch 22. Če bo delodajalec delavcu zvišal plačo, se bo delavcu znižala davčna olajšava in delavec prav veliko od zvišanja plače ne bo imel. Hkrati pa bo tako zvišanje na kolektivni ravni zvišalo povprečno plačo.

Če pa ne boš dvignil plače in boš izplačeval minimalno plačo, bo pa bruto bruto strošek kar precej visok. Hkrati pa bo delavec zaradi nizkega neta še vedno nezadovoljen.

In zato jaz že dolgo opozarjam, da bo to vodilo v še večjo uravnilovko. Socializem po socializmu.

Na koncu bo čisto vseeno kaj počneš v Sloveniji, plača bo približno ista. Zahtevnost dela ne bo igrala prav velike vloge.

Pa sedaj bodo še "ubogim" javnim sektorašem dvignili tudi tiste najnižje plače. Tako, da je danes tisti, ki dela v gospodarstvu, kar malo nor. Z izjemo top šefov, ki dobivajo nadpovprečne plače.

... khmm, med katerimi je največ gasilcev, policajev, vojakov, medicinskih sester, vzgojiteljic in kaj je še teh nikomur potrebnih javnosektorskih parazitov, ki za nič svojega dela kradejo gospodarstvu njihov pošteno zaslužen denar ...

Naši birokrati upoštevajo, da če žabo kuhaš tako, da jo ne vržeš takoj v krop, pač pa jo v mlačni vodi segrevaš in ta tega dokler ni skuhana sploh ne opazi. Da niso iznajdljivi birokratom ni mogoče očitati.