"ureditev za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ki takšne spore izloča iz sodne pristojnosti držav članic EU, ne more biti uvedena brez njihovega soglasja."

Končno je prevladalo vsaj malo razuma.

Korektno povzeto Sporočilo SEU. Po Sporočilu je SEU poudarilo, da "sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem v zdajšnji obliki ne more skleniti Unija sama, ker nekatere od predvidenih določb spadajo v pristojnost, ki si jo delijo Unija in države članice." Skratka v "zdajšnji obliki". Gre namreč za EUSFTA iz leta 2013. Sporazum posega na celo paleto področij. Zanimivo, da so na sodišču problematiko izključne/deljene pristojnosti EU/38 (uspeli) zamejiti le na dve izmed področij.


Nadalje:
Do javne objave sodbe, ni spregledati monumentalnega izdelka (!), ki ga je v obliki sklepnih predlogov napravila gen. pravobranilka Eleanor Sharpston dne 21. 12. 2016. Strnjeno je predlagala:

"Na podlagi zgornjih ugotovitev predlagam, naj Sodišče na predlog Komisije za izdajo mnenja odgovori:

1.Evropska unija in države članice lahko sklenejo predvideni Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur (v nadaljevanju: Sporazum EUSFTA) samo skupaj.

2.Evropska unija ima izključno zunanjo pristojnost glede delov Sporazuma EUSFTA, ki obsegajo določbe, ki spadajo v skupno trgovinsko politiko, in sicer:
– cilje in splošno opredelitev pojmov (poglavje I);
– trgovino z blagom (poglavja od II do VI);
– trgovino in naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (poglavje VII);
– trgovino s storitvami in javna naročila (poglavji VIII in X), razen tistih delov Sporazuma EUSFTA, ki se nanašajo na prevozne storitve in storitve, ki so neločljivo povezane s prevoznimi storitvami;
– tuje neposredne naložbe (poglavje IX, oddelek A);
– trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine (poglavje XI, razen določb o netrgovinskih vidikih teh pravic);
– konkurenco in povezane zadeve (poglavje XII); ter
– trgovino in trajnostni razvoj v delu, v katerem se zadevne določbe primarno nanašajo na instrumente trgovinske politike (poglavje XIII, razen določb, ki se nanašajo na ohranjanje morskih bioloških virov, ter določb, ki določajo temeljne standarde zaščite delovnih mest in varstva okolja ter tako spadajo v okvir bodisi socialne politike bodisi politike varstva okolja).

Poleg tega ima Evropska unija izključno zunanjo pristojnost za dele Sporazuma EUSFTA (poglavje XIII), ki se nanašajo na ohranjanje morskih bioloških virov.

Evropska unija ima tudi izključno zunanjo pristojnost za določbe Sporazuma EUSFTA (poglavje VIII), ki se nanašajo na trgovino s storitvami železniškega in cestnega prevoza.

Evropska unija ima tudi izključno zunanjo pristojnost za zadeve iz poglavja IX, oddelek B, členov 13.16 in 13.17 ter poglavij od XIV do XVII Sporazuma EUSFTA v delu, v katerem se te določbe nanašajo na dele Sporazuma EUSFTA (in so torej v odnosu do njih postranske), za katere ima Evropska unija izključno zunanjo pristojnost.

3.Evropska unija si deli zunanjo pristojnost z državami članicami glede teh sestavnih delov Sporazuma EUSFTA:
– določbe o storitvah zračnega prometa, storitvah pomorskega prometa in prevozu po celinskih plovnih poteh, vključno s storitvami, ki so neločljivo povezane s temi prevoznimi storitvami (poglavje VIII);
– določbe o vrstah naložb, ki niso tuje neposredne naložbe (poglavje IX, oddelek A)
– določbe o javnih naročilih v delu, v katerem se nanašajo na prevozne storitve in storitve, ki so neločljivo povezane s prevoznimi storitvami (poglavje X);
– določbe o netrgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (poglavje XI);
– določbe, ki določajo temeljne standarde zaščite delovnih mest in varstva okolja ter tako spadajo v okvir bodisi socialne politike bodisi politike varstva okolja (poglavje XIII); in
– zadeve iz poglavja IX, oddelek B, členov 13.16 in 13.17 ter poglavij od XIV do XVII Sporazuma EUSFTA v delu, v katerem se te določbe nanašajo na dele Sporazuma EUSFTA (in so torej v odnosu do njih postranske), za katere ima Evropska unija deljeno zunanjo pristojnost.

4. Evropska unija nima zunanje pristojnosti za dogovor o tem, da je vezana s členom 9.10.1 Sporazuma EUSFTA (poglavje IX, oddelek A), s katerim se odpovedujejo dvostranski sporazumi, sklenjeni med nekaterimi državami članicami in Singapurjem. To pristojnost imajo izključno te države članice. "

To pomeni nič več trgovinskih sporazumov. In ves ta čas in milijarde direkt v odtok..

Težko staviti - kaj bo, če bo. Posebno ob procesu izstopanja države članice iz EU.

Toda ne gre spregledati, da je v prispevku omenjeno, da so v EK mnenje pričakovali. Po zadevnem mnenju SEU, EU resda ne more "sama" potrditi sporazuma "v zdajšnji obliki". Na voljo pa je EK-ju sprememba sporazuma. (Čl. 218/XI., 2. stavek PDEU: "Kadar je mnenje Sodišča odklonilno, lahko predvideni sporazum začne veljati le, če se spremeni ali če se spremenita Pogodbi.")

Poglejte samo pisano pot EK-ja, ki je vodila do sporazuma v tej obliki - od decembra 2006 (priporočila Sveta EU za pooblastitev EK-ja za pogajanja z ASEAN) do junija 2015 (parafiran celoten sporazum).

(popravek postu zgoraj: "do javne objave mnenja", in ne "sodbe").