Nekateri monsantovi frankeštajni iz fakultete prof. Veberiča mislijo, da zmrzal lahko prepreči že en sam požahtlinjeni gen, torej, preuredijo se geni, sadna drevesa se ne zmrznejo, gensko mutirani monsantovsko požahtlinjeni ljudje živimo naprej....

Nekaj o žlahtninjenju genov v Dnevniku na: www.dnevnik.si/10427...en-sam-gen

[FIN-311684]
Nekateri monsantovi frankeštajni iz fakultete prof. Veberiča mislijo, da zmrzal lahko prepreči že en sam požahtlinjeni gen, torej, preuredijo se geni, sadna drevesa se ne zmrznejo, gensko mutirani monsantovsko požahtlinjeni ljudje živimo naprej....

Nekaj o žlahtninjenju genov v Dnevniku na: www.dnevnik.si/10427...en-sam-gen

Veliko sadja in zelenjave, ki ju danes zauživamo in si brez njih ne moremo predstavljati zdrave, uravnotežene in nevem kakšne še vse kuhinje, nekaj stoletij nazaj še ni obstajalo v takšni obliki.

In z semeni, ki jih Monsanto daje na trg ni z zdravstvenega vidika nič narobe. Bolj je narobe to, ker se ta hrana na polno poliva s pesticidi in herbicidi. In to ostane v rastlinah. Drugi problem je, ker morajo kmetje vedno več plačevati za ta semena, ki so patentirana.

Po drugi strani pa smo mi, potrošniki tisti, ki kmete silimo v to. Saj želimo "lepo" hrano, ki je poceni. Če naravi pustiš svojo pot, potem narava ustvarja in daje velike razpone znotraj iste vrste. Pa tudi pridelka je manj. In se potem kmetom še vedno bolj splača kupovati semena od Monsanta, kot pa, da bi jih imeli sami.

Po eni strani gre razvoj skokovito naprej. Po drugi strani pa šepa naša osnova - hrana, voda, zrak in zemlja so čedalje bolj zastrupljene. Zemlja je prenaseljena, nam pa salonski "človekoljubi" govorijo, da se da vse probleme rešiti. Ja, kako? Če je največji problem, prenaseljenost, tabu tema.

No, ampak mantra človeštva je, da je treba stalno rasti in rasti. In če je en faktor omejen, to je prostr in tudi resursi, potem se bo slej kot prej rast ustavila. Že v osnovni šoli otroke učimo zapletenih matematičnih enačb, po drugi strani pa potem kot odrasli nismo sposobni preproste matematike.

[sopranos]
> [FIN-311684]
>...zmrzal lahko prepreči že en sam požahtlinjeni gen, torej, preuredijo se geni, sadna drevesa se ne zmrznejo....

Veliko sadja in zelenjave, ki ju danes zauživamo in si brez njih ne moremo predstavljati zdrave, uravnotežene in nevem kakšne še vse kuhinje, nekaj stoletij nazaj še ni obstajalo v takšni obliki.

Z vegeterijansko prehrano zaužijemo veliko sadja in zelenjave, pridelava v domačem vrtu pa je butična od butične. Zelenjavo kupujemo po trgovinah, ker me še vedno niso prepričale bio in ekološke oznake pa še cena teh pridelkov deluje neprepričljivo. Včasih v pogovoru s prijatelji mesojedci imam občutek, da jaz v zelenjavi zaužijem več »sranja« kot oni v domači govedini...Vse kaj lahko naredimo je, da izberemo pridelovalca zelenjave, ki je bližje domačem kraju in seveda sekirati se ne smeš veliko. Pri genskih spremembah je problem, če se doda gen tega in onega, potem onega in tega...in le boh ve kakšna bo prihodnost človeka in življenja.

V casu cvetenja za jablano ni problem ce je kak dan -2 stopinje. Ce pa se ni zacela cvetet pa zdrzi do -5. Treba je biti posten. Pri meni je bilo vse v zacetku cvetenja. Pa trenutno se nic ne opazi da bi blo problem. Seveda imam stare sorte.

Vse se spreminja in prilagaja, tudi človek in hrana. Stalnica tega vesolja so spremembe.

Živa materija v želji po podaljšanju svojega obstoja (zavest ali gen o obstoju) se v bistvu prilagaja, neživo pa se spreminja.

Ljudje bodo sčasoma prilagodili presnovo na novo vrsto hrane... ne boš verjel, tudi na blažje strupe.

[sopranos]
> [FIN-311684]
> Nekateri monsantovi frankeštajni iz fakultete prof. Veberiča mislijo, da zmrzal lahko prepreči že en sam požahtlinjeni gen, torej, preuredijo se geni, sadna drevesa se ne zmrznejo, gensko mutirani monsantovsko požahtlinjeni ljudje živimo naprej....
>
> Nekaj o žlahtninjenju genov v Dnevniku na: www.dnevnik.si/10427...en-sam-gen

Veliko sadja in zelenjave, ki ju danes zauživamo in si brez njih ne moremo predstavljati zdrave, uravnotežene in nevem kakšne še vse kuhinje, nekaj stoletij nazaj še ni obstajalo v takšni obliki.

In z semeni, ki jih Monsanto daje na trg ni z zdravstvenega vidika nič narobe. Bolj je narobe to, ker se ta hrana na polno poliva s pesticidi in herbicidi. In to ostane v rastlinah. Drugi problem je, ker morajo kmetje vedno več plačevati za ta semena, ki so patentirana.

Po drugi strani pa smo mi, potrošniki tisti, ki kmete silimo v to. Saj želimo "lepo" hrano, ki je poceni. Če naravi pustiš svojo pot, potem narava ustvarja in daje velike razpone znotraj iste vrste. Pa tudi pridelka je manj. In se potem kmetom še vedno bolj splača kupovati semena od Monsanta, kot pa, da bi jih imeli sami.

Po eni strani gre razvoj skokovito naprej. Po drugi strani pa šepa naša osnova - hrana, voda, zrak in zemlja so čedalje bolj zastrupljene. Zemlja je prenaseljena, nam pa salonski "človekoljubi" govorijo, da se da vse probleme rešiti. Ja, kako? Če je največji problem, prenaseljenost, tabu tema.

No, ampak mantra človeštva je, da je treba stalno rasti in rasti. In če je en faktor omejen, to je prostr in tudi resursi, potem se bo slej kot prej rast ustavila. Že v osnovni šoli otroke učimo zapletenih matematičnih enačb, po drugi strani pa potem kot odrasli nismo sposobni preproste matematike.

Vseeno je resursov za pridelavo zdrave hrane še dovolj. V razvitem svetu bo treba naučiti ljudi jesti manj mesa in več zelenjave, v nerazvitih državah pa radikalno zaustaviti nataliteto, pomagati z ukrepi za pridelavo več zdrave hrane in preprečiti, da bi tam začeli uživati z napredkom več mesa.