Evo, tipični primer v zdravstvu, ko zdravnik-privatnik dela mnogo bolje kot privatnik kot pa zaposlen v javnem zavodu. Mnogo racionalneje in učinkoviteje.

Ampak ne, pri nas bo socialistično ministrstvo za zdravje furalo svojo zgodbo javnega interesa. In zahtevalo vedno več denarja od davkoplačevalcev.

Ali ni v največjem javnem interesu, da bolnik dobi oskrbo čim prej, saj čakanje slabša njegov zdravstveni položaj - prognozo?

Ravno skozi optiko zdravstva lahko vidimo vso bolanost zdravstvene politike pri nas.

Ves keč je v tem, da lahko država 95% zdravstvene oskrbe (ki bi lahko bila povečini ali vsa privatno koncesionirana) cenovno in kvalitativno nadzoruje preko MZ, ZZZS, zdrav. zbornice, posebnih komisij, itd. (Tako kot notarji.)

5% oskrbe je (ali pa še manj), kar predstavlja intenzivno zdravstveno nego in posebne ter kompleksne bolnišnične operacije, za katere ne obstaja usposobljenega zasebnika. To je treba ločiti in ločeno financirati, ne pa vse metati v en javni (zavodni) melting pot, kjer se lahko po slovenski navadi dogaja, da ne ve nihče, kdo pije in kdo plača.

Pa še to:

Največji nasprotnik razširitve zasebnih ordinacij je lobi posvečenih posrednikov dobave medicinskih pripomočkov in zdravil.

Vedo, da ko se bo kritična masa zdravnikov zasebnikov povečala, bodo avtomatično začeli odpadati iz igre, saj se bo več privatnikov kar samo (skupaj) dogovorilo z generalnim zastopnikom proizvajalca zdravila in in priopomočka. Odpadejo vsi vmesni paraziti.

Tako, da je popolnoma jasno, za koga dela ta Vlada oz. pod vplivom katerega lobija je najbolj.

Koncesija je instrument izključno v funkciji omejevanja konkurence v korist državnih zavodov ki sicer na prostem trgu nebi preživeli. Regulacija je sicer sprejemljiva na segmentih kjer konkurenca ni mogoča (ali so potrebne subvencije oziroma javna služba), kar velja za določene dele zdravstva, ne pa za vse počez.
Sistem koncesij v slovenskem zdravstvu je bolj ali manj unikum. Normalno je, da kdor ima licenco lahko opravlja delo in kdor plačuje zavarovanje mu zavarovalnica krije stroške zdravljenja.
Kombinacija obveznega zavarovanjapri ENI zavarovalnici (zzzs) in potem še omejevanje kje se lahko izvaja storitev je nekaj kar vodi v korupcijo, rihtanje prek zvez, tako kot v komunističnih sistemih.

Kaj pa če grem na poseg v Italijo ali drugo državo, v tem primeru bi ZZZS zagotovo moral plačat, vsaj do neke priznane višine (prost pretok storitev).

Ne glede na to, kako se komunistično indoktririrana in birokratsko samozaverovana elita trudi omejiti zasebnike je jasno, da na dolgi rok tako ne bo šlo. Čestitke dr. Šinkovcu za pogum, na koncu se mu bo skoraj gotovo splačalo, saj je pomembno da se boriš da si med prvimi in da se o tebi sliši ;)

[kartakofinance]

Kaj pa če grem na poseg v Italijo ali drugo državo, v tem primeru bi ZZZS zagotovo moral plačat, vsaj do neke priznane višine (prost pretok storitev).

Kako naprej? V »Medicina danes« piše...Že letos morda tudi bolnišnično zdravljenje brez odobritve matične države. Bo dodatno odpiranje evropskega trga zdravstvenih storitev slovenski javni sistem res razdelilo na javni in tržni, slovenske izvajalce zdravstvenih storitev pa predramilo, da se bodo le začeli »tržiti«? Po informacijah iz Bruslja bo bolnišnično zdravljenje kmalu, morda še letos, mogoče brez soglasja matične države...Lahko pozdravimo takšno odločitev EU, ki bo dodobra prevetrila slovenske bolnišnice in zdravstveni sistem, upajmo, da tudi Fides.

Zaklenjen članek na: www.medicina-danes.s...cne-drzave

Smo pa tudi bolj učinkoviti, za primerjavo: ko sem delal v javni bolnišnici, smo na dan opravili štiri operacije, v operacijski dvorani pa je bilo sedem ljudi poleg mene. Kot zasebnik opravim šest operacij na dan in v dvorani smo trije.«

Človek se lahko vpraša, kako je to mogoče, zasebna bolnišnica dela z velikim dobičkom, čeprav dobi za operacijo enak znesek kot javni zavod, oni imajo pa izgubo? Odgovor se skriva v tem odgovoru. Poznam zdravnike, ki delajo s koncesijo in nihče ni obubožal, dejansko pa za ZZZS ne stane koncesionar nič več ali stane manj kot tisti v javni službi. Če bi bil pritisk konkurence dovolj močan, bi se razmere v zdravstvu same uredile. Očitno lamentiranje javnosti in posegi nekompetentne in včasih skorumpirane politike na to področje bolj škodijo kot koristijo.