Dokler bodo Slovenijo vodili profesorji, v poslanskih klopeh pa sedeli ljudje, ki še niso vroči pil, bo samo slabše. Krivi pa smo si sami, ker verjamemo obljubam da nam bo bolje, potem pa volimo iste da nam nebi bilo še slabše in iz leta v leto bolj blodimo. Škoda izgubljat besed vsak se bo moral reševati sam kakor ve in zna, s to vlado in vsemi istimi ki so pri koritu že od vsega začetka ne more biti nič boljše, ker bi bilo za njih potem slabše to pa ne bodo dovolil..

Samuel Beckett je v svojem delu »Čakajoč Godota« opisal zgodbo dva potepuha - klošarja, Vladimirja (Didi) in Estragona (Gogo), ki se vsak dan srečujeta na cesti, poleg nekega drevesa in čakata na Godota., ki je bil prispodoba za upanje in smisel, ki bi ju odrešil muk, vendar se v celotni zgodbi spreminjajo samo barve listov na drevesu, medtem ko Godota ni, mogoče pa bo prišel naslednji dan...Didi in Gogo z realnim svetom nimata dosti skupnega podobno kot ga nima Cerar. Cerarjeva Slovenija je za Slovence postala sovražna, grozeča in predvsem slaba, je sporočilo Jančarjevega »Zalezujoč Godota«. Biti je biti opazovan in opazujoč Cerarja vidimo, da nič ne označuje ničesar.

Simona Toplak: "Fino je imeti revne državljane, ker jih je mogoče zelo poceni kupiti."

Novinarji bi lahko pripomogli k temu, da bi Slovenija napredovala in bi nam bilo vsem bolje - in sicer tako, da v bodoče postavljate vprašanja politikom, ki jih ne želijo slišati. Kako vztrajni so novinarji, ko pridejo do interesantne teme, pa smo lahko videli v nadaljevanki House of Cards, ki jo je bilo možno lansko leto videti tudi pri nas.

En primer:
Pred dvema dnevoma je bilo v parlamentu postavljeno vprašanje predsedniku vlade v zvezi s stroški za migrante. Novinarji ga še vedno lahko vprašate, zakaj stroški za migrante niso pokriti 100 % iz evropskih skladov, ali ima vlada namen zahtevati višji procent financiranja stroškov iz evropskih skladov, in ali se je vlada že pozanimala, kako imajo to financiranje urejene druge države.

Štos je v razumevanju tega književnega dela in slovenskih Butalcev. Križanje obeh del, da razlago za sedanja dejanja Vlade.

Zdravstvena reforma je mix populizma in butalskega nezavedanja stvarnosti ter vseenosti.

Populizem proizvajajo v kabinetu Cerarja, da rešijo njega slabe podobe in sebi podaljšajo nek mandat v Slo politiki - pač računajo na zadostne volilne glasove in udeležbo v novi vladi.
Zato delijo bonbončke za - revne.

Pod drugi strani pa bi radi polnili blagajno in kaj več od tega, da ustvarijo nov davek na kapital, ne zanjo narediti. Češ naj grdi kapitalisti plačajo za ravne. Wtf? Na tej točki ne vem, če ni ta umotvor zrasel na zelniku zaposlenih v MZ in MF, saj je to, če se ne motim, že tretji poskus v zadnjih 4 letih, da bi zdravstveno reformo izpeljali z obdavčitvijo najemnin in dividend ter podobnih kapitalskih dohodkov.

Ampak tu pridejo v poštev Butale: Ne zavedajo se kontraproduktivnega učinka takega dodatnega obdavčenja.

Ekonomija je palica z dvema koncema. Vedno. In edino v Butalah tega ne razumejo. Tragika je, da smo vedno dobili ljudi iz javnega sektorja za vladajoče (tudi z Janšo vred, da ne bo pomote) in ti ne razumejo, kako se denar služi v tej stvarnosti. Mislijo, da oni v privat sektorju le kradejo - menda njim iz javnega sektorja. Butalska logika.

Na hitro sem iz bruto prihodkov zračuna neto in sledi sledeče:

46,5% ljudi ima manj kot 570 eur NETO PRIHODKOV
68,4% ljudi ima manj kot 805 eur NETO PRIHODKOV
80,5% ljudi ima manj kot 1030 eur NETO PRIHODKOV
96,5% ljudi ima manj kot 1851 eur NETO PRIHODKOV
98,8% ljudi ima manj kot 2564 eur NETO PRIHODKOV
99,7% ljudi ima manj kot 3990 eur NETO PRIHODKOV

Sedaj delite največjo neto plače izmed 99,7 ljudi (1.591,412 ljudi) in dobite razmerje 7. Kot v jugi.Max razmerje med max in min plačo 1:7.

Vse to kaže, da je razlika med veliko večino slovencev samo v tem, kdo si danes lahko kupi boljšo in večjo klobaso. Če se prihodek samo malo spremeni, si že na pasji radosti.

Pa nami kdo pove, zakaj bi se človek trudil, ča pa več kot recimo 1.500 eur sploh ne moreš v narmalnih ramerah dobiti. Bolje je biti na minimalcu in delati malo ali nič, vmes kaj ukrasti in kaj pošušmariti.

Statistika je kur... Nekaj pa vendarle pove.

Iz izkušenj povem, da je precejšnja razlika ravno v pogledu : aktiven - delno aktiven - pasiven človek.

Zato je treba tistih 68 % v rangu do 800 eur neto še dodatno razdeliti na te 3 podskupine.

Namreč (vsaj) ena tretjina iz skupine do 800 eur neto (aktivni) služi še dodaten denar, ki ga statistika ne zajame kot osebni dohodek (na črno, preko s.p., d.o.o., preko prijateljev...).

Tudi v drugih skupinah (z višjimi dohodki) je tako, zato je prav gotovo dejanski dohodek ljudi drugačen od statistično ugotovljenega. Razlika je v delovni produktivnosti ljudi, ki jo statistika deloma zajame z BDP in podkriteriji, ki iz tega izhajajo.

Sicer pa drži, da ni slabo biti na socialcu (280 do 500 eur) in zraven šmuglati za nekaj sto eur. Tudi tak life je lahko ugoden. Za bolj pasivne sorte ljudi. Ali pa za odklop za določen čas.

[]
Statistika je kur... Nekaj pa vendarle pove.

Iz izkušenj povem, da je precejšnja razlika ravno v pogledu : aktiven - delno aktiven - pasiven človek.

Zato je treba tistih 68 % v rangu do 800 eur neto še dodatno razdeliti na te 3 podskupine.

Namreč (vsaj) ena tretjina iz skupine do 800 eur neto (aktivni) služi še dodaten denar, ki ga statistika ne zajame kot osebni dohodek (na črno, preko s.p., d.o.o., preko prijateljev...).

Tudi v drugih skupinah (z višjimi dohodki) je tako, zato je prav gotovo dejanski dohodek ljudi drugačen od statistično ugotovljenega. Razlika je v delovni produktivnosti ljudi, ki jo statistika deloma zajame z BDP in podkriteriji, ki iz tega izhajajo.

Sicer pa drži, da ni slabo biti na socialcu (280 do 500 eur) in zraven šmuglati za nekaj sto eur. Tudi tak life je lahko ugoden. Za bolj pasivne sorte ljudi. Ali pa za odklop za določen čas.

o šmuglanju na črno s ed arazpravljati ampak nobeden od teh ki so na minimalcu ni kriv da nima toliko d apreživi in mora šmuglati.........na črno, belo pa še nekaj tud za šmuglanje je treba znati kaj nardit kar je v sloveniji vedno večja redkost in zato je tudi beda še toliko večja..

Miro Cerar je odličen prodajalec avtomobilov.

...in megle,ki se mu še bolj splača.Pri prodaji megle ima zelo visoko maržo.

Se strnijam z vsem napisanim. Vsekakor se mi iz teh podatov tudi pojavlja vprašanje, od kje polni trgovski centri, polne ceste dobre pločevine, dopust poleti in pozimi...

[darekriz]
... se mi iz teh podatov tudi pojavlja vprašanje, od kje polni trgovski centri, polne ceste dobre pločevine, dopust poleti in pozimi...

Precej od tega se financira s sposojenim denarjem. Težave bodo, ko bodo morali posojilojemalci ta denar vrniti. Vrniti pa ga bodo morali, saj ga bo morala vrniti tudi banka, če ne bo prodana. Na primer: Nova Ljubljanska banka (NLB).

"NLB mora spoštovati dane zaveze in prodati večinski delež v NLB (75 odstotkov minus ena delnica) do konca letošnjega leta. ..... Zaveza k prodaji 75 odstotkov minus eno delnico NLB je bila namreč dana ob 1,5-milijardni davkoplačevalski dokapitalizaciji banke konec leta 2013. Če ne bo izpolnjena, lahko dokapitalizacija dobi status nedovoljene državne pomoči, ki bi jo morala banka vračati" siol.net/novice/slov...nlb-434096

Mikrokrediti potrošnikov niso problem te države. Četudi ga imajo (ljudje), ga v glavnem vračajo. Še več, našparanega denarja v gospodinjstvu je iz leta v leto več.

Tako da ne drži tvoje razmišljanje, da je to razlog za dobro pločevino... češ pol bo treba vračati in bo problem...

Problem bank je v neposobnosti obvladovanja razmerij v in z gospodarstvom.

[menim]
> [darekriz]
> ... se mi iz teh podatov tudi pojavlja vprašanje, od kje polni trgovski centri, polne ceste dobre pločevine, dopust poleti in pozimi...

Precej od tega se financira s sposojenim denarjem. Težave bodo, ko bodo morali posojilojemalci ta denar vrniti. Vrniti pa ga bodo morali, saj ga bo morala vrniti tudi banka, če ne bo prodana. Na primer: Nova Ljubljanska banka (NLB).

"NLB mora spoštovati dane zaveze in prodati večinski delež v NLB (75 odstotkov minus ena delnica) do konca letošnjega leta. ..... Zaveza k prodaji 75 odstotkov minus eno delnico NLB je bila namreč dana ob 1,5-milijardni davkoplačevalski dokapitalizaciji banke konec leta 2013. Če ne bo izpolnjena, lahko dokapitalizacija dobi status nedovoljene državne pomoči, ki bi jo morala banka vračati" siol.net/novice/slov...nlb-434096

tako je vse je karedo in na kartično poslovanje večni minus..............in ko bo prišlo do točke preloma se bo vse skupaj zapelelo v finančno krizo družinskih dolgov sedaj smo imeli finančno krizo podjetij in posledično bank čakajo pa nas še veliko hujše krize individualnih družin ....in ko bo tega veliko bo pa problem in velika nevarnost

Poceni jih je mogoce kupiti. In za cigav denar jih kupi? Oh, iz proracuna. In kdo da v proracun? Dajte no mir. Proracun je proracun.

Spoštovan S.Toplak,

Predlgam, da naredite primerjavo z našimi bližnjimi 'delovno konkurentniimi okolji:

Hrvaška,BiH,Srbija,Slovaška,Češka,Pol jska,

Verjetno boste ugotovili, da je delovna sila v SLO občutno predraga.Kako tam preživijo in živijo?

Pozdrav Vladimir Raźen