Ja, ja. Janša prihaja. Zato pa 5 let.

Saj clovek ne more verjeti, da je to res.
Prasici pri koritu hocejo se naslednjih 5 let krast. Davkoplacevalci pa bomo cez 5 let se 1x dokapitalizirali NNLB s 5 milijardami...
Pohlep zares nima meja

Upajmo, da bo stališče EK trdo in neomajno in bo Bruselj za dobro Slovenije in slovenskega gospodarstva zahteval prodajo NLB in ne bo dovolil niti najmanjšega odloga. Saj smo na koncu koncev sami dali zavezo, da bomo to bančno mafijsko centralo prodali. Banka se ni nič spremenila, kajti prednost pri kreditih še vedno imajo tisti, ki kredite ne bodo vrnili, kajti v tem kreditu je denarja za vse tudi za tiste, ki v banki o kreditu odločajo, tudi za politike, ki kredite naročajo ter pajdaše, ki denar prejemajo in korupcijske bonuse plačujejo. Bojimo se, da politika želi imeti NLB tudi zaradi DUTB, ker če se NLB proda, tudi DUTB ne bo imel kmalu kaj delati in ne bo mogel reševati pajdašev, ki danes za milijone in milijone prodajajo svoje deleže v podjetjih, ki bi brez DUTB že zdavnaj propadla.

Čas ni ugoden za prodajo zaradi neekonomskih argumentov:
- niso počistili še vseh dokumentvo o korupciji in kraji NLB
- zastaralni roki za bančni kriminal še niso potekli
- tudi če bi padla slučajno kakšna tožba, bi že poskrbeli za procesne napake, dolg sodni proces in izginotje dokazov, nazadnje pa še ostane poravnava

[FIN-311684]
Upajmo, da bo stališče EK trdo in neomajno

Stališča EK niso nikoli trda in neomajna, vse je stvar dogovorov in trenutne realpolitike. To, da EK nekaj od nas "trdo in neomajno" zahteva, sicer nas bo zdrobila v prah, so pravljice, ki nam jih servirajo naši domači odločevalci, kadarkoli jim to ustreza.

------------

Recimo ko sem po letu in pol nizanja številk uspel v ZFPPIPP-E vnesti določilo, da se v prisilni poravnavi obveznosti poplačujejo v letnih obrokih in ne vse ob zaključku poravnave*, je čez pet mesecev sledil ZFPPIPP-F, v katerem je Nina Plavšak to spet izbrisala; mene niso spustili k razpravi, poslancem, ki so temu skrajno očitnemu klientelizmu v korist prevarantskih dolžnikov - "prisilkarjev" oporekali, pa se je Plavšakova gladko zlagala, da "tako zahteva Evropa". Brez navedbe, v katerem členu katerega akta, brez pisnega dokaza ... ampak je šlo skozi, večini poslancev se ni dalo ukvarjati z nečim, kar bi lahko pomenilo njihovo "protievropskost", pa so izbris tega določila potrdili. Sicer je bila kot rečeno to popolna laž, a ona je pač razumela, da to pri nas deluje.

* kar se je v več kot 95% prisilk izkazalo za lažno obljubo; dolžniki so "svojo" družbo izčrpavali s točno takšno dinamiko, plače vodstva in svetovanja ipd, da so pustili blagajno ob zaključku prisilke prazno, dobesedno z nič evri likvidnih sredstev

------------

In podobno je glede trdnosti "pravil" v zvezi z "mojimi omiljenimi" podrejenci. Poglejte, poslušajte in se čudite - sveža izjava "izumitelja bail-ina" za BBC: www.bbc.com/news/bus...s-38677105 (video)

Če povzamem: v primerih nizozemskih in italijanskih insolventnih bank je poplačilo malih imetnikov podrejenih obveznic "completely justified" in ti vlagatelji "must be compensated". Ne zgolj "justified", ampak "completely", in ne zgolj "may be compensated", temveč "must be". Realpolitični Dijsselbloem v vsem svojem sijaju.

Očitno so si pač Italijani pravkar še devetič od leta 2013 (zgolj pri Monte Paschiju že drugič) izborili to, kar je po zatrjevanjih velesposobnih slovenskih odločevalcev iz leta 2013 povsem nemogoče. Zgolj priročna laž je bila, češ da so se pogajali, a zaradi "trdnosti pravil" ni šlo; v resnici so delali za karierne priložnosti. Kaj bi to, da smo v NKBM dali pol milijarde preveč in jo prodali za vsaj četrt milijarde premalo, važno je, da bom namesto 3000 EUR potem imel(a) mesečno plačo 24000 EUR!

Dodatna ilustracija iste poante: Monte Paschi še vedno ni dokapitaliziran in vsaj še nekaj tednov ne bo, čeprav je "Evropa" nepreklicno določila skrajnji skrajnji rok za to 31.12.2016 (tukaj: www.bloomberg.com/ne...on-capital ), pa - zlomka! - še vedno nič od tistega "Vam bom jaz povedala, kaj bi bilo naslednji dan, če 18. decembra 2013 naše banke ne bi bile dokapitalizirane: naslednji dan bi šle vse v stečaj! Čisto vse!" ...

Že dolgo časa ponavljam sledečo tezo:
LOČITEV BANK OD DRŽAVE
je ravno tako pomembna (in potrebna) kot
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE.
Glede na dosedanji potek privatizacije v Sloveniji še vedno mislim, da bi bil Hamurabijev model najboljši, seveda ob učinkovitem delovanju takratne SDK.
Za razliko od Mencingerja je bil pravi vizionar (žal pokojni,petelin, ki je prehitro zapel) dr. Bogdan Oblak Hamurabi. V Novem Tedniku je bil 10. 1. 1991objavljen intervju, kjer je med drugim odgovoril na vprašanje:
Ali vaša misel glede lastninjenja, da pustimo direktorjem pokrasti kar se da, ker le oni znajo to narediti tako kot je treba, še vedno drži?
»Še vedno, čeprav me ljudje, kadar to izjavim, prekolnejo. Razdelitev lastnine je seveda velik problem. Enkrat so tovarnarjem že pobrali lastnino. Če bi hotela država pričeti delovati, če hoče kje kaj dobiti, potem bi morala to lastnino pobrati še enkrat. Dvakrat nekaj nekomu pobrati seveda ne gre. Podobne težave in nelogičnosti so z delitvijo lastnine ljudem. Če tovarne prodamo delavcem, pridemo spet do samoupravljanja ali pa do tega, da bi delavci, v želji, kako priti do denarja, tovarne prodali in se »vrgli« v potrošnjo. Tako bi spet prišli do inflacije. Povečanja produktivnosti in drugih potrebnih sprememb pa ne bi bilo. Edina možnost je, da se lastnik »najde« sam. Odgovor na vprašanje kaj je boljše, tisto, kar sem naštel prej, ali to, da nekdo dobro skrbi za tovarno, da ustvarja dobiček, da delavci dobro zaslužijo, je odveč. Spraviti neko tovarno v red, v donosno obliko, ni enostavno delo.«
Priznam,da sem se sam v obdobju samoupravnega socializma zavzemal za delavsko delničarstvo. Nisem pa doumel tega, da večina državljanov ni sposobna upravljati lastnih kapitalskih investicij, kar je kasneje pokazala in potrdila razprodaja certifikatskih delnic, čemur pa je zopet v veliki meri botroval prav Mencinger. Po toči zvoniti je sedaj prepozno. Model lastninjenja, kot ga je zagovarjal Hamurabi, je bil zagotovo najbolj smiseln, seveda pod pogojem, če bi država poskrbela, da bi vsi takšni lastniki podjetij (tudi t.i.naši) redno plačevali delavcem plače, državi pa davke in prispevke (učinkovit SDK), ne pa kradli in nosili denar v davčne oaze. Rešitev je tudi danes edino ta, da s podjetji upravljajo pravi lastniki, država pa poskrbi za plačilno disciplino in pravni red v najširšem razumskem smislu. Model, kot ga žal še vedno zagovarja Mencinger, je za slovenske domoljube po mojem mnenju že na krajši rok poguben.
"Naši" (Mencingerjevi) direktorji žal niso pokradli samo podjetij in okradli državno blagajno, ampak še velik del prihrankov državljanov v bankah. Tega pa pred 26. leti niti Hamurabi ni mogel predvideti. Upam, da nismo pozabili, da je leta 2007 KBC hotel kupiti NLB za zelo primerno ceno. Mislim, da je retorično vprašanje, ali bi nastala takšna bančna luknja tudi, če bi bil večinski lastnik NLBja KBC.

Podobno pa je tudi z drugimi državnimi podjetji, kjer nadzorniki držijo vrečo. Ali po kmečko, res je, da pameten kmet ne prodaja krav, ki dajejo veliko mleka. Ampak samo to dejstvo, da so krave dobre mlekarice je premalo za poslovno uspešnost. Če bo ta kmet pri nabavi krme za krave zase obračunaval provizijo, kradel mleko in ga na črno prodajal, zaslužek pa nosil v tujino, te odlične mlekarice kmečkemu gospodarstvu ne bodo veliko koristile. Podobno je za poslovno uspešnost Adrie premalo to, da dobro prevaža potnike za nizko ceno za posvečene "naše" potnike. Vsa armada "naših" kao ekonomskih strokovnjakov pa ni znala ali hotela v Slovenijo prenesti oziroma prevesti nemškega uspešnega sistema korporacijskega upravljanja. Kaj šele, da bi uvajali švicarski demokratični harmonizem.

[TadejK]

Če povzamem: v primerih nizozemskih in italijanskih insolventnih bank je poplačilo malih imetnikov podrejenih obveznic "completely justified" in ti vlagatelji "must be compensated". Ne zgolj "justified", ampak "completely", in ne zgolj "may be compensated", temveč "must be". Realpolitični Dijsselbloem v vsem svojem sijaju.

Če že povzemaš, bi se spodobilo, da povzameš še ključno besedo: misselling

[BlazVo]
Če že povzemaš, bi se spodobilo, da povzameš še ključno besedo: misselling

1. Sem dal link, da lahko vsak sam posluša, kaj je povedal. In četudi on to trdi, to objektivno ni nobena "ključna beseda", ker bi misselling bil, če bi ga oškodovanci pravnomočno dokazali v pravdnem postopku. Tega v italijanskem primeru ni in verjetno tudi ne bo, saj je kar italijanska vlada to deklarirala za misselling, ker pač išče "utemeljitve" za izognitev bail-inu. In Dijsselbloem, ever the defender of the rule of law, je misselling konkretno pri Monte Paschiju kar razglasil za dejstvo. Zaznaš kontrast z ravnanji kje drugje?

2. Ampak OK, privzemimo da je bilo tako; torej pri Monte Paschijevih obveznicah AT1 in UT2 (v lotih po 100000 EUR) je bil misselling nepoučenim/tamalim. Zaznaš kontrast z "obrazložitvami"* kje drugje, pa četudi je tam šlo za LT2 (v lotih po 1000 in celo 100 EUR)?

* npr. "Vsi imetniki so se zavedali tveganja izbrisa, saj so vendar kljub ročnosti zgolj 7-10 let prejemali kar 4-6% letnih obresti!"

3. Pri čemer, for the record, sem to omenil izključno zaradi hinavskosti evrokracije, oziroma tu konkretno enega njenih ključnih akterjev. Osebno se nič ne izgovarjam na svojo nepoučenost ali majhnost in se tudi v bodoče ne nameravam; po mojem to tematiko poznam bolje kot 90% bančnikov, sem že povedal, da me je prav zato presvetli Jazbec tudi vabil jeseni 2013 na posvete, kako se pogajati, dokler ni padla - spet povsem realpolitična in karieristična - odločitev, da tu se ne bodo pogajali, pa se potem dejansko sploh niso pogajali (je povedal tudi uradni udeleženec teh nenadoma preklicanih pogajanj dr. Matija Damjan za Tarčo 19.2.2015).

[TadejK]
... po mojem to tematiko poznam bolje kot 90% bančnikov ...

Tole komot dvigneš na 99 % :-)