Ja, treba je vlagati. In to skoz. Tako v produkte, ljudi, kot tudi promocijo.

Pri nas bi pa vsak postal milijonar z danes na jutri, pa dober avto imel, pa visoko plačo, ful dopusta, malo dela, doživljenjsko rento, ker je naredil faks itd.. Vlagala bi pa samo peščica. Javni sektor bi do denarja prišel na easy, z visokimi davki. Nekateri bi dobogastva prišli s sumljivimi naložbami, nategovanji.

In potem se ne moremo čuditi, če se nekje pozna.

Strinjam se s prejšnjim komentarjem, da je za uspeh treba vseskozi vlagati.
Arabba je za naše smučarske in turistične delavce nekaj, kar si niti predstavljati ne morejo. Zadnja leta ne smučam več, grem pa tja včasih poleti.
Lani sredi poletja je okoli masiva Sella obratovalo najmanj 50 sedežnic, in seveda vse gondole. Hoteli so bili polni in ni jih malo.
Pa poglejmo npr. naš Bohinj, da ne bo samo Bovec na udaru. Hoteli se podirajo, vlagatelji s sumljivo preteklostjo žicajo državo za milijone, županova glavna skrb pa je, da bo polastninil gostinski lokal. Ker je v Bohinju veliko črnih gradenj, pa vsakih nekaj let poderejo kakšno - zadnja, ki se je spomnim, je bila lesena hiška 80 letne ženice, ki je bila verjetno ena redkih, katere ne bi bilo treba podreti.
Še marsikaj podobnega bi se našlo v naši domovini. Tudi na Štajerskem...
Popolnoma drugače pa je spet v Avstriji. Kot, da bi bil na drugem planetu ?

[mer333]
Strinjam se s prejšnjim komentarjem, da je za uspeh treba vseskozi vlagati.
Arabba je za naše smučarske in turistične delavce nekaj, kar si niti predstavljati ne morejo. Zadnja leta ne smučam več, grem pa tja včasih poleti.
Lani sredi poletja je okoli masiva Sella obratovalo najmanj 50 sedežnic, in seveda vse gondole. Hoteli so bili polni in ni jih malo.
Pa poglejmo npr. naš Bohinj, da ne bo samo Bovec na udaru. Hoteli se podirajo, vlagatelji s sumljivo preteklostjo žicajo državo za milijone, županova glavna skrb pa je, da bo polastninil gostinski lokal. Ker je v Bohinju veliko črnih gradenj, pa vsakih nekaj let poderejo kakšno - zadnja, ki se je spomnim, je bila lesena hiška 80 letne ženice, ki je bila verjetno ena redkih, katere ne bi bilo treba podreti.
Še marsikaj podobnega bi se našlo v naši domovini. Tudi na Štajerskem...
Popolnoma drugače pa je spet v Avstriji. Kot, da bi bil na drugem planetu ?

Jaz se velikokrat spomnim Veldna in Bleda. Bled ima idilični otoček s cerkvijo, slikovit grad na skali. Velden nič od tega nima, razen jezera.

Ima pa Velden obvoznico, ob jezeru samo dovozno cesto do hotelov. Široko, tlakovano promenado, s klopcami, ločmi, drevoredom. Priveze za čolne in tako naprej. Skratka kot celota deluje urejeno.

Na Bledu pa gledaš tiste bajsaste in zapite pletnarje, ko ima polno barko, pa ne odpluje, ker čaka do bo ja polna pletna do zadnjega sedeža. Promenada okrog jezera, še zlasti tam pri hotelih je prav klavrna, saj je tako ozka, da se dva para ne moreta srečati. Promovira se kremšnita, a sem vsakič tako slabo postrežen, da sploh ne pomislim več, da bi zavil na kremšnito. Pa čeprav sem videl, da so se celo začeli malo truditi. A bo zagotovo minilo še leto ali dve, da malo pozabim vsa ta leta slabega odnosa, ki so ga imeli do mene in gostov, ki sem jih pripeljal tja.
Obvoznice še vedno ni, tako da je del sprehoda ob jezeru prava muka, saj se mimo tebe velijo cele kolone vozil.
Poleti lakomnost Blejcev doseže vrhunec - povsod samo še redarji, cene se dvignejo, obseg storitev, ki jih opravljajo za isto ceno, se zmanjša.

Skratka če potegnem črto. Bled ima boljše naravne danosti kot Velden, a kljub vsemu zaradi slabe infrastrukture, ponudbe in odnosa pusti neprimerno slabši vtis kot Velden. Pa imam rad Slovenijo in bi si želel, da bi lahko trdil obratno. A ne morem. Žal.

Zapraviti 7M pri tem, da ni nobene strategije glede prihodnosti smucisca od lastnistva, upravljanja pa do zasnezevanja smucisca je neodgovorno in odraz trenutnih razmer v drzavi. Nagrabimo kar se da, ko bo konec bo itak propad vsega.

Odkar sem okusil avstrijska smučišča leta 1980, sem bil na slovenskih smučiščih za preizkušnjo samo še dvakrat, enkrat v KG in enkrat na Krvavcu (okoli leta 1990), potem pa nikoli več. Edino korist od tega sem imel, da sem uničil skoraj nove smuči in da sem čakal v vrsti kot bedak in se jezil nad kulturnimi Slovenci, ki so se vrivali v vrste.

Potem sem, kadar sem bil v Slovenji, prešaltal na tek na smučeh, pa tudi tekaške proge so bile slabo urejene. Čaja , ali kaj podobnega pa ob tekaških progah tako ali tako nisi mogel dobiti.

Tako, kot Sopranos tudi jaz sedaj ne smučam več, sem prestar in preglasna muzika, ter gužva mi gresta na živce. Včasih grem samo še na tekaške smuči. Drugače pa grem raje peš v hribe, tudi pozimi.

Na splošno pa je slovenski smučarski turizem kot krava in sedlo.

Lep pozdrav.

S skoraj vsemi današnjimi komentatorji se vsaj delno strinjam. Tudi jaz sem smučal v tujini in bilo je dobro. Tistim, ki to paše naj hodijo raje tja, kot pa da se matrajo na Kaninu (kanin ni smučišče za šminkerje) in za vsako smučanje napišejo kup kritik, kaj bi oni za tak denar še vse radi imeli. Jaz pa bom še naprej z veseljem hodil na Kanin, ker na Kaninu doživim take lepote, ki jih drugje pač ne. Živel Kanin!