Pred nekaj leti sem sedela na brifingu z gospodarskim atašejem ene izmed azijskih držav. Človek je na vseh straneh preverjal, ali bi se lahko kaj premaknilo pri drugem tiru. Ni mu bilo všeč, da bo v poročilo spet napisal, da tudi letos ne bo nič. Takšna poročila potem prebirajo azijski logisti, trgovci in proizvajalci, ki iščejo nove poti do srednje Evrope in nove lokacije za distribucijske centre. Torej tisti, ki bi v državo prinesli nove posle in naložbe.

Torej je 2. tir reklamna akcija, fokusirana na azijski trg :=)

Drugi tir ni niti preprost niti razumljiv, mogoče je bil na začetku, danes pa nič več. Ekonomska debata o drugem tiru je nesmiselna.

"Ni področja, kjer bi se lahko zelo hvalili, kako nam je uspelo s kakšno javno naložbo spodbuditi razvoj novih izdelkov in odpirati delovna mesta."

Če tako z lahkoto novinarka odpravi največji in uspešno realiziran projekt v državi Sloveniji - avtocestni program, potem tudi ostale ugotovitve v članku slabo "pijejo vodo". Urbanisti so projekt izgradnje AC proglasili za največji urbanistični dosežek v zadnjem stoletju, v Sloveniji. Poleg razvoja novih izdelkov v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem avtocest, je prinesel številne koristi vsem Slovencem. Bolj varno, udobno in racionalno mobilnost, razvoj številnih obrtnih in drugih poslovnih con ob priključkih, ureditve področji ob avtocestah (kot npr poplavna varnost) in še bi lahko našteval. Vse to pa očtno za ideološko usmerjen članek ni nič!?

Zanimivo, da se je tudi histerija o preplačanih avtocestah, po številnih strokovnih zanikanjih te trditve, umirila in da se AC program ne postavlja ob bok TEŠu!

Ali res nihče ne ve, da je drugi tir že zgrajen! Razen 6 kilometrov med Fernetiči in Luko Koper, kar bi stalo med 50 in 90 mio €. Potem gre proga ob Milskem zalivu in zavije v notranjost ter se skuzi manjši predor na Opčinah priključi progi na postajo v Sežani. Ne verjamete? Popeljite se po njej po na youtoubu: youtube.com/watch?v=27GKPPFHaeE.
Vlada seveda še sedaj nima investicijskega programa za odločitev nasploh in posebej zakaj progo (industriski tir) usposobite tudi za potniški promet. Ja in tudi kredite bo treba vračati iz javnega denarja, oziroma prihodkov, ki bi sicer šli v proračun.

Saj je dobro, da kakšen argument vžge, četudi iz tujine.
Poznam ljudi, tudi kakšnega mojega znanca, ki so vehementno proti drugemu tiru, pa jih povsem ne razumem.
Vse je biznis; nekatere vidimo s prostim očesom, druge z daljnogledom, za tretje je treba geostrateško in dolgoročno oko. Mislim, da bi ne prispeval kaj dodane vrednosti, če bi posegel po argumentih, ki jih je polno dnevno časopisje in v strokovni debati. Edini strokovni prispevek proti, kolikor se spomnim, je tisti od nekdanjega ministra za drobno gospodarstvo dr. Tajnikarja. Sicer pa političnih operetnih igralcev, skupaj z ministri ne štejem za preveč resne. Poglejte si dr. Gašperšiča.
Gledam skozi prizmo, da je osnovna naloga politične oblasti krepiti strateške konkurenčne prednosti ozemlja, za katerega odgovarja. Na to pozovemo vsako oblast.
Postojnska vrata so najnižji gorski prehod iz Padske v Panonsko nižino in kot taka vedno cenjena. Argonavti, jantarna pot, pa nato Rimljani, ki so zgradili alpski utrdbeni zid pred barbari.
Od kod Celjskim grofom denar za ekspanzijo - mitnine po logistično pomembnem ozemlju današnje Slovenije. V svoji kratki stoletni zgodovini volilnih knezov sta kar dve dinastični poroki (eno najmočnejših orožij srednjega veka) šle na obalo - h Goriškim in Pazinskim grofom.
Strinjamo se, da je Južna železnica Dunaj - Trst leta 1857 pomenila ekonomski preporod slovenskega ozemlja. Sedaj malo zlobe: ja, da bi danes s parizarji vozili prek Ravbarkomande, to je naša konkurenčna prednost? Vedite, konkurenčne prednosti se gradijo in vzdržujejo.
Tako so nam Italijani s Pontabeljsko progo odrezali del naravnega hinterlanda - Bavarsko (logistično je ta smer postala najbolj konkurenčna). In nanjo se priklepajo Avstrijci s svojo nekajmiljardno investicijo v železnico in železniška predora med Celovcem in Gradcem ter skozi prelaz Semmering proti Dunaju. Predvsem prvi predor meri na hinterland srednjeevropskih držav, ki so poleg Avstrije največje uporabnice Luke Koper. Zato Damjan v enem od svojih izvrstnih analiz govori o "Obvozu Slovenije skozi Avstrijo". Zanimivo, Avstrijci znajo utemeljiti ekonomsko vzdržnost svojih prizadevanj.
Težava je v tem, da ta pot nima zadosti prometa, niti na dolgi rok. No, saj jim lahko pomagamo - dajmo zgraditi železniško povezavo Koper - Trst!
Kaj je v igri, morda odstira prispevek na tej povezavi: traven.si/index.php/...evrov.html

Če nisem zajedljiv, potem se ne počutim dobro:
Postal bom vernik, saj tam operirajo z dejstvi: blagor ubogim na duši, kajti njih je nebeško kraljestvo. Istrijani bi še perfidno dodali: saj bi še komu kaj rekel, pa nimam komu.
Minister Gregor (pardon: Gašperšič) pa nič. Bog ga pomiluj za njegove nastopne izjave in hkrati držimo pesti, da bi pod njegovo taktirko slovenski in madžarski palčki skovali dobro geostrateško logistično zavezo.
Vinko Pisar