Počasi pa vendar upam, da se premika ta slovenski svet. Če bi uredili še obdavčenje dela, davke in prispevke (zmanjšali), bi pa lahko počasi zašli na pota Avstrije, če že ne Švice. Slovenci smo brihten in dober narod z znajem, pridnostjo in prizadevnostjo, nekaj pogoltnežev, politikov in tudi sodišča pa so zavrli pravilni razvoj te države. Čestitke Bistrčanom za korake v pravo smer.

[polene]
Počasi pa vendar upam, da se premika ta slovenski svet. Če bi uredili še obdavčenje dela, davke in prispevke (zmanjšali), bi pa lahko počasi zašli na pota Avstrije, če že ne Švice. Slovenci smo brihten in dober narod z znajem, pridnostjo in prizadevnostjo, nekaj pogoltnežev, politikov in tudi sodišča pa so zavrli pravilni razvoj te države. Čestitke Bistrčanom za korake v pravo smer.

Seveda se premika.

Davki so že večji, grozoji pa samo še novi....JS ima pa fešto na račun gospodarstva.

[0513ANITO]
>

Seveda se premika.

Davki so že večji, grozoji pa samo še novi....JS ima pa fešto na račun gospodarstva.

Čudno, toda še vedno so ti visoki davki nižji ali primerljivi od davkov v razviti soseščini, s katero bi se radi primerjali, in to v absolutnih številkah, kakor tudi merjeno v relativnem deležu na BDP.

Sicer pa glede na nadpovprečno (za € zono vsaj) visoko rast industrijske proizvodnje nekako ni videti, da bi bili stroški dela in davki previsoki, po vseh pokazateljih so še vedno stroški dela več kot 2x nižji kot v Avstriji, kjer so "bojda davki, zlasto dohodnina nižji" po novem pa poznajo celo 70% stopnjo dohodnine in to niti na ne ne vem kako visok znesek. V primerjavo leta 2015 je bila meja za 50% dohodnino v Avstriji, kjer so dohodnine nižje kar 90.9000€, v Sloveniji z visoko obdavčitvijo pa že nesramno nizkih 70.907€. In ne pozabimo, povprečna dodana vrednost in povprečen dohodek se v obeh državah razlikuje skoraj za faktor 2. Toliko o visokih davkih.

Sem pa že mnogokrat predlagal, da se vse davke in prispevke ukine, kakor se ukine tudi državo, pa nekako ni podpore v to smer. Verjetno se vsi strinjajo da bi bilo nerodno, če bi recimo na požarišče prihiteli gasilci in najprej zahtevali plačilo za stroške gašenja, da ne govorim o nujni medicinski pomoči etc.........

Primerjaj raje plačo v Avstriji, da ti da podjetje 2.500 € in koliko ostane zaposlenemu in nato naredi enako primerjavo pri nas. Razlike je v socialno čuteči državi 200 € v škodo zaposlenega, zato pa imamo ljubitelje demokratičnega socializma, ker vedo, da preveč denarja človeka pokvari, zato nam ga raje v štartu vzamejo

[dani14]
Primerjaj raje plačo v Avstriji, da ti da podjetje 2.500 € in koliko ostane zaposlenemu in nato naredi enako primerjavo pri nas. Razlike je v socialno čuteči državi 200 € v škodo zaposlenega, zato pa imamo ljubitelje demokratičnega socializma, ker vedo, da preveč denarja človeka pokvari, zato nam ga raje v štartu vzamejo

Točno o tem se pisal in to me boli, da naši skupnoskledatrji tega ne vidijo in sveda nočejo videti, ker bi morali v službo v realno gospodarstvo kjer se dela in ne heca. Edino trdo in vztrajno delo prinese resnični napredek in to v privat iniciativi. Razne subvencije, uradi in državna in lokalna birokracija samo zajeda državo. Univerzalni temeljni dohodek na glavo koliko je to mogoče glede na nižje davke (50€, 100€) in 100.000 birokratov manj v državi in basta.

[dani14]
Primerjaj raje plačo v Avstriji, da ti da podjetje 2.500 € in koliko ostane zaposlenemu in nato naredi enako primerjavo pri nas. Razlike je v socialno čuteči državi 200 € v škodo zaposlenega, zato pa imamo ljubitelje demokratičnega socializma, ker vedo, da preveč denarja človeka pokvari, zato nam ga raje v štartu vzamejo.

Plača 2.500€ bruto v AT in SI nista enaki po kupni moči in ne glede na statistično porazdelitev bruto plač. V Avstriji je to globoko podpovprečna plača, komaj kaj več kot najnižja plača (pojma minimalna Avstrija ne pozna, v podobni ZRN je ta 1450€). V RS je pa to nadpovprečna plača, po podatkih za leto 2014 je to 10 decilni razred (>26000€).

Torej ne klampfaj s primerjavo nominalno enakih plač, pomensko pa povsem različnih. Ne pozabi, da je BDP Avstrije več kot 2x višji kot v Sloveniji (38.500€:18.100€ leta 2014, sedaj se je razkorak malenkostno že znižal). Ti bi očevidno pri polovični produktivnosti imel rad enako plačo kot v Avstriji. Zaradi mene lahko, toda najprej mora biti dodana vrednost na slovenskega delavca 2x višja, da bo primerljiva kot v Avstriji.
Ker pa je to finančni časopis me pa res zanima, kdo od bralcev FINANC dela v RS za podpovprečno 2.500€ bruto plačo, razen če ne gre za pripravnika.

[MarijanMacek]
> [dani14]
> Primerjaj raje plačo v Avstriji, da ti da podjetje 2.500 € in koliko ostane zaposlenemu in nato naredi enako primerjavo pri nas. Razlike je v socialno čuteči državi 200 € v škodo zaposlenega, zato pa imamo ljubitelje demokratičnega socializma, ker vedo, da preveč denarja človeka pokvari, zato nam ga raje v štartu vzamejo.

Plača 2.500€ bruto v AT in SI nista enaki po kupni moči in ne glede na statistično porazdelitev bruto plač. V Avstriji je to globoko podpovprečna plača, komaj kaj več kot najnižja plača (pojma minimalna Avstrija ne pozna, v podobni ZRN je ta 1450€). V RS je pa to nadpovprečna plača, po podatkih za leto 2014 je to 10 decilni razred (>26000€).

Torej ne klampfaj s primerjavo nominalno enakih plač, pomensko pa povsem različnih. Ne pozabi, da je BDP Avstrije več kot 2x višji kot v Sloveniji (38.500€:18.100€ leta 2014, sedaj se je razkorak malenkostno že znižal). Ti bi očevidno pri polovični produktivnosti imel rad enako plačo kot v Avstriji. Zaradi mene lahko, toda najprej mora biti dodana vrednost na slovenskega delavca 2x višja, da bo primerljiva kot v Avstriji.
Ker pa je to finančni časopis me pa res zanima, kdo od bralcev FINANC dela v RS za podpovprečno 2.500€ bruto plačo, razen če ne gre za pripravnika.

Je Kordež lepo napisal:

"Vsi štirje grafikoni so mogoče že malo preveč zapleteni in namenjeni pozornejšemu bralcu. Vseeno pa je lepo razvidno, da je obdavčitev plač pri zaposlenih z neto prejemki do pribiližno dva tisoč evrov (in takih je pri nas 95 %) v Sloveniji dokaj podobna kot v Avstriji. Odstopanja so nekaj deset evrov, večinoma celo v korist zaposlenih pri nas (razen v razponu med 1.000 in 1.200 evrov neto). V boljšem položaju bi bilo ob uporabi avstrijske davčne zakonodaje le 30 tisoč najbolje plačanih zaposlenih, o pomenu tega pa več v naslednjem tekstu."

kordez.blog.drugisve...edi-1-del/

[philips]
> [MarijanMacek]
> > [dani14]
> > Primerjaj raje plačo v Avstriji, da ti da podjetje 2.500 € in koliko ostane zaposlenemu in nato naredi enako primerjavo pri nas. Razlike je v socialno čuteči državi 200 € v škodo zaposlenega, zato pa imamo ljubitelje demokratičnega socializma, ker vedo, da preveč denarja človeka pokvari, zato nam ga raje v štartu vzamejo.
>
> Plača 2.500€ bruto v AT in SI nista enaki po kupni moči in ne glede na statistično porazdelitev bruto plač. V Avstriji je to globoko podpovprečna plača, komaj kaj več kot najnižja plača (pojma minimalna Avstrija ne pozna, v podobni ZRN je ta 1450€). V RS je pa to nadpovprečna plača, po podatkih za leto 2014 je to 10 decilni razred (>26000€).
>
> Torej ne klampfaj s primerjavo nominalno enakih plač, pomensko pa povsem različnih. Ne pozabi, da je BDP Avstrije več kot 2x višji kot v Sloveniji (38.500€:18.100€ leta 2014, sedaj se je razkorak malenkostno že znižal). Ti bi očevidno pri polovični produktivnosti imel rad enako plačo kot v Avstriji. Zaradi mene lahko, toda najprej mora biti dodana vrednost na slovenskega delavca 2x višja, da bo primerljiva kot v Avstriji.
> Ker pa je to finančni časopis me pa res zanima, kdo od bralcev FINANC dela v RS za podpovprečno 2.500€ bruto plačo, razen če ne gre za pripravnika.



Je Kordež lepo napisal:

"Vsi štirje grafikoni so mogoče že malo preveč zapleteni in namenjeni pozornejšemu bralcu. Vseeno pa je lepo razvidno, da je obdavčitev plač pri zaposlenih z neto prejemki do pribiližno dva tisoč evrov (in takih je pri nas 95 %) v Sloveniji dokaj podobna kot v Avstriji. Odstopanja so nekaj deset evrov, večinoma celo v korist zaposlenih pri nas (razen v razponu med 1.000 in 1.200 evrov neto). V boljšem položaju bi bilo ob uporabi avstrijske davčne zakonodaje le 30 tisoč najbolje plačanih zaposlenih, o pomenu tega pa več v naslednjem tekstu."

kordez.blog.drugisve...edi-1-del/

In nekateri, bogato nagrajeni s plusi svojih somišljenikov, še vedno trobijo o nazarensko višjih davkih v RS in kako bodo zaradi nižje obdavčitve preselili posel v severno sosedo! Zanimovo, oni pa k nam, očevidno precej resne posle. Razumi, kdor lahko.

eni se kregate, da so davki previsoki, drugi da je dodana vrednost prenizka. Oboji imate prav pri tej mizerni dodani vrednosti so davki astronomski.

Namesto da živite v virtualnem svetu, si kdaj oglejte kakšne neto plače dobijo delavci in kakšne produkte proizvajajo, na tem denarju pa se potem pasete vsi.

Recimo Impol, ogromni vložki države samo v omrežje, ceste,... Firma, ogromni vložki v stroje, opremo, izhodni produkt cenen polizdelek,... Kaj če se nekaj zalom, če pride kriza in povpraševanje po aluminiju pade? Vodilni stavijo na eno karto, na vse ali nič, pa je dodana vrednost slaba, plače slabe, kakšni neintelektualni cepci. In tako je povsod v Butalah, kdor razmišlja je narodni in razredni sovražnik, tukaj bo moralo enkrat počit.

Bravo Finance.

Dajte še prtisniti na državo zaradi ceste Šenčur-Kranj. Čez 22.000 vozil dne Glavna vpadnica v Kranj. Povezava s poslovno cono v Šenčurju. Dom številnih gazel in uspešnih podjetij, ki se bodo še širila in zaposlovala. In ki že sedaj zaposlujejo. In to ogromno ljudi.

O potrebni moci kabla pa nic? Mislim, poveste kup postranskih stvai, koliksna pa je tipicna moc, ki jo tovarna odjema? Mislim, res je to firbec, ampak tudi clanek sem sel brat zaradi firbca, ne zato ker bi informacijo *rabil*

[FIN-209516]
Impol se mi zdi še en tak fake uspeh kot Luka Koper.
Navidezno profitabilna družba, ki pa uspeva bolj zaradi geostrateške rente ali zato ker uspe prevaliti stroške svojih investicij ali proizvodnje na širšo okolico, pod firmo "infrastrukture".
Luka je uspešna, dokler imajo železnice izgubo, tovornjakarji plačujejo prenizko cestnino in država gradi tretji tir. Impol pa je uspešen zaradi prepoceni elektrike, zato jo mi vsi ostali plačujemo dražje. In brez Impola ne bi potrebovali TEŠ6, morda bi celo jedrsko lahko zaprli.

Se ne bi pritoževal, če ne bi slučajno poznal zgodbe proizvajalcev aluminija na reki Columbia v Oregonu. Citiram: "The energy crisis of 2000 and 2001 all but put an end to the aluminum smelters. The value of the input (electricity) became more valuable than the finished product (aluminum)." Te fabrike so stale tik ob gromozansko veliki in zelo vodnati reki, praktično na hidroelektrarni. Čeprav so imele elektriko skoraj zastonj, so vse propadle.
www.energygps.com/Ne...yNsw%3D%3D
Hidroelektrarne niso zaprli, čeprav so se ljubitelji lososov zavzemali za to, pač pa so našli bolj dobičkonosnega porabnika; danes tam stoji Googleplex.
www.youtube.com/watc...DAYZU4A3w0
www.oregonlive.com/s...0_mil.html

Ne, topilnice so zaprli, ker je elektrika po letu 2000 postala predraga. Dokler je cena za MWh našala 15-20$ je bila proizvodnja alminija rentabilna, ko se je povišala pa ne več. Zato ni bilo nobnega razloga, da bi zapirali še elktrarne. Te so namreč dobile na prostem trgu višjo ceno. Če ne bi imele trga za elekriko drugje, bi jo še naprej prodajale topilnicam aluminija po nizki ceni.

Seveda pa ta filozofija za Slovenijo ne velja.Da bi bili velki porabniki elektrike rentabilni, je cena prirejena posebej za njih.Če bi Impol ali TGA v Kidričevem, pa tudi železarne plačevale ceno, ki jo plačujejo drugi uporabniki, bi že vsi davno zaprli vrata.

Vse kar pravite drži in samo potrjuje mojo tezo. Edino to ni res, da bi bila za Slovenijo potrebna kakšna posebna ekonomska filozofija. Povsod po svetu industrija za elektriko plačuje manj kot gospodinjstva. Tule se vidi da v Evropi stanje po Evropi.
ec.europa.eu/eurosta...statistics
Večinoma industrija plačuje okrog dvakrat manj kot gospodinjstva. Impol pa verjetno še precej manj od povprečja industrije. Tako njim ostane dobiček, nam pa poroštvo za TEŠ6.

Se strinjam, vsepovsod subvenconirajo velike industrijske porabnike, očitno pa to ne velja za ZDA, vsaj v omenjenem primeru ni bilo tako. To sem mislil.

[vrac]
> Vse kar pravite drži in samo potrjuje mojo tezo. Edino to ni res, da bi bila za Slovenijo potrebna kakšna posebna ekonomska filozofija. Povsod po svetu industrija za elektriko plačuje manj kot gospodinjstva. Tule se vidi da v Evropi stanje po Evropi.
> ec.europa.eu/eurosta...statistics
> Večinoma industrija plačuje okrog dvakrat manj kot gospodinjstva. Impol pa verjetno še precej manj od povprečja industrije. Tako njim ostane dobiček, nam pa poroštvo za TEŠ6.

Se strinjam, vsepovsod subvenconirajo velike industrijske porabnike, očitno pa to ne velja za ZDA, vsaj v omenjenem primeru ni bilo tako. To sem mislil.

Ne gre samo za subvencijo, ampak za razlicne pogoje dobave in porabo baseload elektrike. Ce zaradi tezav v omrezju izpade velik vir elektrike, bodo najprej brez elektrike ostali industrijski uporabniki, in to lahko za precej casa, da bo elektrika primarno zagotovljena gospodinjstvom.

Smesno je to, da s prehodom na "zelene" porabnike energije rabimo celo vec taksnih porabnikov, ki so pripravljeni odjemati zastonj elektriko, ko jo je prevec, in se odklopiti, ko jo je premalo oz se pojavi spica v ceni.

Sicer pa bi bilo za razliko od ostalih dobrin pri elektriki, kjer je vsa trgovina "virtualna", ponuditi porabnikom dva prikljucka, preko daljinsko vodenega stevca z daljinsko vodenim odklopnim relejem. Do hise ali stanovanja samo en vod elektrike, od stevca naprej pa dva prikljucka, ki jih uporabis, kakor zelis: eden ima elektriko po gospodinjski ceni, drug pa po industrijski ceni, s tem da ima drugi tudi pogoje uporabe industrijske in ti ga lahko odklopijo brez opozorila.

Potem pa na sekundarnem prikljucku furas gretje, klimo, toplotno crpalko, polnis avto.

[vrac]
> [FIN-209516]
> Impol se mi zdi še en tak fake uspeh kot Luka Koper.
> Navidezno profitabilna družba, ki pa uspeva bolj zaradi geostrateške rente ali zato ker uspe prevaliti stroške svojih investicij ali proizvodnje na širšo okolico, pod firmo "infrastrukture".
> Luka je uspešna, dokler imajo železnice izgubo, tovornjakarji plačujejo prenizko cestnino in država gradi tretji tir. Impol pa je uspešen zaradi prepoceni elektrike, zato jo mi vsi ostali plačujemo dražje. In brez Impola ne bi potrebovali TEŠ6, morda bi celo jedrsko lahko zaprli.
>
> Se ne bi pritoževal, če ne bi slučajno poznal zgodbe proizvajalcev aluminija na reki Columbia v Oregonu. Citiram: "The energy crisis of 2000 and 2001 all but put an end to the aluminum smelters. The value of the input (electricity) became more valuable than the finished product (aluminum)." Te fabrike so stale tik ob gromozansko veliki in zelo vodnati reki, praktično na hidroelektrarni. Čeprav so imele elektriko skoraj zastonj, so vse propadle.
> www.energygps.com/Ne...yNsw%3D%3D
> Hidroelektrarne niso zaprli, čeprav so se ljubitelji lososov zavzemali za to, pač pa so našli bolj dobičkonosnega porabnika; danes tam stoji Googleplex.
> www.youtube.com/watc...DAYZU4A3w0
> www.oregonlive.com/s...0_mil.html

Ne, topilnice so zaprli, ker je elektrika po letu 2000 postala predraga. Dokler je cena za MWh našala 15-20$ je bila proizvodnja alminija rentabilna, ko se je povišala pa ne več. Zato ni bilo nobnega razloga, da bi zapirali še elktrarne. Te so namreč dobile na prostem trgu višjo ceno. Če ne bi imele trga za elekriko drugje, bi jo še naprej prodajale topilnicam aluminija po nizki ceni.

Seveda pa ta filozofija za Slovenijo ne velja.Da bi bili velki porabniki elektrike rentabilni, je cena prirejena posebej za njih.Če bi Impol ali TGA v Kidričevem, pa tudi železarne plačevale ceno, ki jo plačujejo drugi uporabniki, bi že vsi davno zaprli vrata.

Ko nekdo, ki nima pojma o proizvodnji aluminija nabija o topilnicah je treba takoj teči STOP in MARŠ v osnovno šolo.

Topljenje/pretapljanje aluminija je energijsko nezahtevno in se vedno splača.
Primarna proizvodnja aluminija...To je elektroliza glinice je pa popolnoma nekaj drugega. Ta pa je energijsko izredno zahtevna.

In tukaj v Sloveniji imamo oba procesa.
TALUM Kidičevo, ki se gre primarno pridelavo aluminija z elektrolizo.
in
Impol Slovenska bistrica, kjer predelujejo aluminij v pločevino, palice, profile, folije, .....

Upam, da sem sedaj neukim vsaj malo razjasnil pojme. Upam da tudi novinarjem Financ.

Pa še to. Aluminij je eden najhvaležnejših materialov/elementov za reciklažo.

[FIN-209516]
> [0513ANITO]
> > [vrac]
> > > [FIN-209516]
> > > Impol se mi zdi še en tak fake uspeh kot Luka Koper.
> > > Navidezno profitabilna družba, ki pa uspeva bolj zaradi geostrateške rente ali zato ker uspe prevaliti stroške svojih investicij ali proizvodnje na širšo okolico, pod firmo "infrastrukture".
> > > Luka je uspešna, dokler imajo železnice izgubo, tovornjakarji plačujejo prenizko cestnino in država gradi tretji tir. Impol pa je uspešen zaradi prepoceni elektrike, zato jo mi vsi ostali plačujemo dražje. In brez Impola ne bi potrebovali TEŠ6, morda bi celo jedrsko lahko zaprli.
> > >
> > > Se ne bi pritoževal, če ne bi slučajno poznal zgodbe proizvajalcev aluminija na reki Columbia v Oregonu. Citiram: "The energy crisis of 2000 and 2001 all but put an end to the aluminum smelters. The value of the input (electricity) became more valuable than the finished product (aluminum)." Te fabrike so stale tik ob gromozansko veliki in zelo vodnati reki, praktično na hidroelektrarni. Čeprav so imele elektriko skoraj zastonj, so vse propadle.
> > > www.energygps.com/Ne...yNsw%3D%3D
> > > Hidroelektrarne niso zaprli, čeprav so se ljubitelji lososov zavzemali za to, pač pa so našli bolj dobičkonosnega porabnika; danes tam stoji Googleplex.
> > > www.youtube.com/watc...DAYZU4A3w0
> > > www.oregonlive.com/s...0_mil.html
> >
> > Ne, topilnice so zaprli, ker je elektrika po letu 2000 postala predraga. Dokler je cena za MWh našala 15-20$ je bila proizvodnja alminija rentabilna, ko se je povišala pa ne več. Zato ni bilo nobnega razloga, da bi zapirali še elktrarne. Te so namreč dobile na prostem trgu višjo ceno. Če ne bi imele trga za elekriko drugje, bi jo še naprej prodajale topilnicam aluminija po nizki ceni.
> >
> > Seveda pa ta filozofija za Slovenijo ne velja.Da bi bili velki porabniki elektrike rentabilni, je cena prirejena posebej za njih.Če bi Impol ali TGA v Kidričevem, pa tudi železarne plačevale ceno, ki jo plačujejo drugi uporabniki, bi že vsi davno zaprli vrata.
>
> Ko nekdo, ki nima pojma o proizvodnji aluminija nabija o topilnicah je treba takoj teči STOP in MARŠ v osnovno šolo.
>
> Topljenje/pretapljanje aluminija je energijsko nezahtevno in se vedno splača.
> Primarna proizvodnja aluminija...To je elektroliza glinice je pa popolnoma nekaj drugega. Ta pa je energijsko izredno zahtevna.
>
> In tukaj v Sloveniji imamo oba procesa.
> TALUM Kidičevo, ki se gre primarno pridelavo aluminija z elektrolizo.
> in
> Impol Slovenska bistrica, kjer predelujejo aluminij v pločevino, palice, profile, folije, .....
>
> Upam, da sem sedaj neukim vsaj malo razjasnil pojme. Upam da tudi novinarjem Financ.
>
> Pa še to. Aluminij je eden najhvaležnejših materialov/elementov za reciklažo.


Citiram izjavo predsednika uprave Impola iz članka: "Letno porabimo več kot 120 milijonov kilovatnih ur elektrike. Staro elek­trično omrežje ni ustrezno. Kablovod se greje in strokovnjaki nas opozarjajo, da se bo sistem prej ali slej sesul in bo zaradi tega v Impolu nastala škoda. Nujno potrebujemo nov kablovod."
Meni se to ne zdi tako energetsko nezahtevno, priznam pa, da se ne spoznam na proizvodnjo aluminija. Morda lahko vi, ki se spoznate, poveste ali bi Impol preživel brez Taluma.

Sem si vzel čas in poguglal fizikalne podatke.

Evo rezultati: (ki seveda potrjujejo moje zapise)

Za proizvodnjo 1 kg aluminija z elektrolizo iz glinice se porabi cca 15 kWh električne energije (najboljše elektolize prilezejo do 13 kWh)
Torej za 1 kg aluminija rabimo: cca 54 MJ energije

In sedaj topljenje aluminija iz odpadnega aluminija:
Tališče aluminija je pri 660°C
Specifična toplota aluminija je 880 J/kgK

Torej, da stalimo 1 kg aluminija iz zečetnih 0°C rabimo: 880 J/kgK x 660K= 580.800J/kg

Sedaj lahko podelimo energijo porabljeno za 1 kg aluminija iz elektolize in 1 kg aluminija pridobljenega s pretaplajnjem starega aluminija.

Torej: 54MJ/0,58MJ= 92.

Sklep za pretapljanje aluminija porabimo 92X !!! manj energije kot za proizvodnjo aluminija iz glinice. ali obratno. Za pretapljanje aluminija porabumo zgolj doner 1% energije kot jo porabimo za primarno proizvodnjo aluminija iz glinice.

Pri tem je potrebno upoštevati še to, da se velik del energije ki jo dobilo pri pretapljanju aluminija da porabiti za predgretje surovine, ogrevanje prostorov daljinsko energetiko (pač odvisno od idej upravljalcev topilnice in možnosti porabe take energije v lokalnem okolju).

To, pa da rabijo nov kabel je pa samo dobro, ker to pomeni, da jim raste proizvodnja in da podjetje uspešno posluje. PAČ PREDELAJO VELIKO ALUMINIJA.

BDW: 120.000.000 kWh letno je cca 13,7MW moči v pasu. Torej lahko sklepamo, da je priključna moč Taluma cca 3x večja oz nekje v rangu 45 MW. Ni malo, ampak zdaj pa številko 13,7 MW pomnoži z 100 (hja rezultat je več kot 2 x NE Krško).

PS Vsi izračuni bazirajo na javno objavljenih podatkih. Dopuščam možnost, da se se kje zmotil.

Pri tem jasno nisem upošteval

ne vem no...vem, da se v državi nič ne premekne,ker je preveč zbirokratizirana in se ne najde teh 7 miljonov...po drugi strani pa se denar meče skozi okno z lopato...a o tem tu ni debata...impol naj bi imel miljardo prihodkov in mu je težko dat še teh 7 miljonov za cesto in kabl? tako kot luki koper za 2 tir, pa so odvisni od njega..imeli bi ga, dali pa nič....država pa vsi vemo kako deluje.. na žalost in žalostno....

Evo lej ga vraga, pa sem res naredil napako v izrečunu (preden me nekdo ne odkrije)

Rana ura je botrovala temu, da sem pozabil upoštevati še talilno topoto aluminija.

Torej malo popravkov:

Za staliti 1 kg aluminija rabimo aluminij najprej segreti na 660°C in ga nato še staliti.

Torej rabimo: 880 J/kgK x 660°K + 394.000J/kg=974.800 J/kg

Torej: 54MJ/0,974MJ= 55 Faktor.

Se pardomiram glede na prejšnje poste (rana ura...jebi ga).

Za pridelavo primarnega aluminija iz glinice rabimo 55x več energije kot pri pretaplanju aluminijevega odpada.