Istrabenz so po kosih prodali, ostajajo le še Hoteli v Portorožu, ki se ravnokar prodajajo. (Bavčarju so dali aka lekcijo.)

ACH in DZS pa prodajajo v paketu preko terjatev na osnovi nekih javnosti nepoznanih "strokovnih" mnenj.

Pri ACH je zgodba znana: Že po 1,5 letu se je izkazalo, da bodo nagrajeni tisti, ki so vse skupaj bankam in davkoplačevalcem zakuhali (že samo prodaja Adrie mobil jim bo navrgla ene 80 mio eur netto plusa). Factor banka pa je na plečih države.

Sedaj pa DUTB daje Petanu, Gregorju in prjatlom možnost, da odkupijo terjatve z 36 mio eur odpustka. Na plečih davkoplačevalcev.

Zakaj pa se ta dva holdinga ni po kosih prodalo in bi DUTB oz. država zaslužila namesto lastnikov?

ACH in DZS sta dokaz, da pri nas za politične prjatle veljajo drugačna merila kot za druge.

Lepo je biti prjatu politike... milijoni švigajo, da boli glava.

Osnovno pravilo v vseh primerih, s katerimi upravlja DUTB,bi moralo biti, da DUTB kot glavni upnik sproži prisilno poravnavo in po možnosti stopi v lastništvo. Na ta način bi se najlažje preprečile vse mahinacije s tistimi, ki so dolgove povzročili!

Šušteršič in Janša sta načrtovala slabo banko za reševanje problemov, žal današnja slaba banka probleme še poglablja in pravzaprav dela škodo slovenskim davkoplačevalcem. Bil sem veliki zagovornik slabe banke, danes moram priznati, da so ekonomisti, ki jih drugače ne maram preveč, imeli prav, slaba banka se je izpridila in je v takšni obliki ne potrebujemo. In kje je rešitev? V slabo banko je potrebno pripeljati večinskega tujega partnerja, ki bo s svojim denarjem kupoval podjetja in terjatve od državnih bank in jih z dobičkom prodajal naprej ali v slabši varianti moramo sprejeti zakon, da vsako preneseno terjatev (nepremičnine, podjetja etc.), DUTB mora prodati v enem letu od prenosa, drugače bo slaba banka nadaljevanje nekakšne prisilne poravnave na slovenski način v katerih najbolj pridejo skozi „stari“ lastniki, ki še dobro zaslužijo.

To je bil glavni cilj zamenjave vodstva DUTB in izgon tujcev, ne pa njihove plača in nagrade.
Poceni prodaja državnega premoženja preko tujih posrednikov spet nazaj v roke domačih kriminalcev, tajkunov, mafijcev, ki imaj nadzor nad slovenskimi politiki in vlado.
Še ne nateg. Kaj drugega sploh nimo pričakovali.

V Sloveniji se lahko vse prodaja samo preko posrednikov,
čeprav smo kao del enotnega EU trga.
Posredniki pa so itak prijatelji skorumpiranih politikov.
Veliko posrednikov je nastavljenih s strani bivših in sedanjih pripradnikov in sodelavcev tajnih služb, ki imajo dovolj podatkov o posameznikih na visokih družbenih položajih, da jih izsiljujejo, če ne sodelujejo.