Po pošti so mi poslali še kartico MasterCard, s katero bom lahko plačeval in tudi dvigoval denar.

A je tole OK?

Se spomnim, da ena druga banka nazadnje ni smela pošiljati kartice v Slovenijo, ker nima pri nas poslovalnice.

Lusten clanek o konkurenci. Smiselno bi bilo preveriti se manj vidne zadeve. Ima racun kaksen cap (zgornjo mejo, koliko denarja smete imeti gor)? Npr. v UK bi se vam to znalo zgoditi zaradi zakonov o preprecevanju pranja denarja. Pa npr. ali je Mastercard pre-paid (to ni niti kreditna, niti debetna zadeva in je lahko kljub dovoljenemu minusu)? Kaksen servis je na to posebej obcutljiv, npr. Microsoft Azure zavrne placilo. Drug pa ne, npr. amazon sprejme. Pa preizkusiti najeti avto, da kje ne ostali brez, ker ne jemljejo pre paid kartic, ampak le kreditne (ki imajo kritje tudi, ce vi nimate denarja na njih).

[tstih]
Lusten clanek o konkurenci. Smiselno bi bilo preveriti se manj vidne zadeve. Ima racun kaksen cap (zgornjo mejo, koliko denarja smete imeti gor)? Npr. v UK bi se vam to znalo zgoditi zaradi zakonov o preprecevanju pranja denarja. Pa npr. ali je Mastercard pre-paid (to ni niti kreditna, niti debetna zadeva in je lahko kljub dovoljenemu minusu)? Kaksen servis je na to posebej obcutljiv, npr. Microsoft Azure zavrne placilo. Drug pa ne, npr. amazon sprejme. Pa preizkusiti najeti avto, da kje ne ostali brez, ker ne jemljejo pre paid kartic, ampak le kreditne (ki imajo kritje tudi, ce vi nimate denarja na njih).

Je mesečna omejitev 20k. Itak naredijo full KYC, tako da stranko bolje pregledajo kot na šalterju in je vse v skladu z ZPPDFT. Deluje vse, kar deluje v normalni banki, uporabljam cca. leto dni za vse običajne bančne storitve razen kredita.

VPRAŠALNIK ZA POLITIČNO IZPOSTAVLJENE OSEBE
(za namen PPDFT)

ZAVAROVALEC/PLAČNIK:
Priimek in ime: ....................... Davčna številka: ...............

Prosimo vas, da korektno odgovorite na naslednja vprašanja:
1. Ali ste voditelj države, predsenik vlade, minister oz.namestnik/pomočnik? Da Ne
2. Ali ste izvoljeni predstavnik zakonodajnih teles (poslanci)? Da Ne
3. Ali ste član vodstvenih organov političnih strank? Da Ne
4. Ali ste član vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev? Da Ne
5. Ali ste član računskega sodišča in sveta centralne banke? Da Ne
6. Ali ste vodja diplomatskega predstavništva in konzulata ter predstavništva mednarodnih organizacij, njihov namestnik in visoki častnik oboroženih sil? Da Ne
7. Ali ste član upravnega ali nadzornega organa podjetja, ki je v večinski lasti države? Da Ne
8. Ali ste predstojnik organa mednarodne organizacije /( kot npr. predsednik, generalni sekretar, direktor, sodnik, njihov namestnik in član vodstvenega organa ali nosilec enakovrednih funkcij v mednarodnih organizacijah? Da Ne
9. Ali ste morda ožji družinski član[1] zgoraj opredeljenih oseb v vprašanjih od 1 - 8;
1. zakonec ali zunaj/zakonski partner; Da Ne
2. otrok ali njihov zakonec/zunajzakonski partner otroka; Da Ne
3. starš; Da Ne
10. Ali ste ožji sodelavec oseb[2], navedenih v točkah 1. do 8.
1. na podlagi skupnega dobička iz premoženja pravnih subjektor ali sklenjenega pravnega dogovora ali katere koli druge tesne povezave z osebami od točke 1. do 6.? Da Ne
2. ali ste oseba, ki ima edina dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali pravnega dogovora, za katerega je znano, fa je bil dejansko sklenjen v korist osebe, nevedeno v točkah 1. do 6. Da Ne
11. Ali je od prenehanja opravljanja nalog, navedenih v točkah od 1. do 6. minilo več kot 12 mesecev? Da Ne
12. V primeru, da ste politično izpostavljena oseba pojasnite izvor sredstev, ki so ali bodo predmet sklenitve zavarovanja

[1]Ožji družinski člani so zakonec ali zunaj/zakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunaj/zakonski partnerji;
[2]Ožji sodelavec je vsaka fizična oseba, za katero je znano, da so skupaj dejanski lastniki ali da imajo kakršna koli druge tesne poslovne odnose s politično izpostavljeno osebo.
Ožji sodelavec je tudi fizična oseba, ki je edini dejanski lastnik poslovnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da je bil ustanovljen v dejansko korist politično izpostavljene osebe.

IZJAVE IN SOGLASJA
Spodaj podpisani zavarovalec potrjujem, da so navedeni podatki točni in resnični, za morebitno povzročeno škodo, ki bi nastala zaradi navedbe napačnih oziroma zavajajočih podatkov, odgovarjam materialno in kazensko v skladu z veljavno zakonodajo.
Kraj in datum:
Podpis zavarovalca/plačnika:
Podpis predstavnika zavarovalnice:

www.uppd.gov.si/si/z...nski_akti/
www.uradni-list.si/1...?id=116671
www.zav-zdruzenje.si...ovanja.pdf
www.a-zn.si/Document...ZPPDFT.pdf
www.zdu-giz.si/uploa...-PPDFT.pdf
old.epf.uni-mb.si/ed...milena.pdf

Pri odprtju računa v bankah v tujini je potrebno izpolniti vprašalnik, zelo podoben gornjemu, za namene Preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, nato pa je potrebno številko računa in eventuelno spremembo številke računa, skupaj z Ibanom in Swiftom, dostaviti še na naš DURS.

[tstih]
Lusten clanek o konkurenci. Smiselno bi bilo preveriti se manj vidne zadeve. Ima racun kaksen cap (zgornjo mejo, koliko denarja smete imeti gor)? Npr. v UK bi se vam to znalo zgoditi zaradi zakonov o preprecevanju pranja denarja. Pa npr. ali je Mastercard pre-paid (to ni niti kreditna, niti debetna zadeva in je lahko kljub dovoljenemu minusu)? Kaksen servis je na to posebej obcutljiv, npr. Microsoft Azure zavrne placilo. Drug pa ne, npr. amazon sprejme. Pa preizkusiti najeti avto, da kje ne ostali brez, ker ne jemljejo pre paid kartic, ampak le kreditne (ki imajo kritje tudi, ce vi nimate denarja na njih).

Sem bral splosne pogoje preden sem se registriral (nisem pa se dokoncal postopka). Ne spomnim se, da bi bile kaksne omejitve zneska na racunu.

V branje dobi stranka dokument, ki specificira, da so vloge zajamcene do 100.000 EUR. V splosnih pogojih pa pise, da so prilivi omejeni na 25.000 EUR na dan, vecje vsote ti "kapljajo" v kosih po 25.000 EUR vsak dan. Zna biti da s tem naslovijo problem pranja denarja.

Omejitve dvigov oziroma transferjev denarja ven ni.

Kartica ima svoje limite in lahko z njo placujes samo v okviru razpolozljivega stanja. Torej je ali debetna kartica, ali pa secured kreditna (meni tudi ni jasno, kaj tocno je). Nisem se slisal, da bi ljudje imeli probleme s secured karticami (slovenske banke jih ne ponujajo vec, ce prav vem, nekdaj pa je to bil prakticno edini nacin za dobiti visa kartico, ce prav vem).

en.wikipedia.org/wik...edit_cards

Ceprav bi skoraj rekel, da gre za debetno kartico v primeru N26.

Če ste že uporabnik eno leto,
me zanima ali ni kakih prikritih stroškov ?
stroški nakazil npr plačil položnice brezplačno ?
stroški članarine za kartico ?

Zveni namreč dobra alternativa zasoljenim storitvam bank v SLO.

A obresti na pozitivno stanje pa ne poznajo?

Depoziti in krediti pa šele prihajajo?

Na prvo žogo prednosti ne vidim. Tako zelo poceni tudi ne bodo, če bo MC stal 2,9 €/mesec.

Kdor ga uporablja: Zakaj ga je pametno odpreti in uporabljati?

Tudi jaz uporabnik ca. eno leto in bom poskušal odgovoriti na nekatera vaša vprašanja. Račun sem odprt predvsem zato, ker se mi je vse skupaj zdelo zanimivo (povod je bil en starejši članek na temo te banke tukaj), misel na to, da je vse brezplačno pa sploh.
Račun sem odprl v manj kot 20 minutah. Vpisal vse podatke, naložil aplikacijo in se identificiral. Preko aplikacije sem poklical in na nasprotni strani se mi je prikazala prijazna gospa, vse potrebne podatke sem ji prikazal s pomočjo telefona … prvič kaj takega, res mi je bilo zanimivo in se obenem zavedel, kje je na tem področju Slovenija … Naslov za dostavo kartice je bil v Nemčiji. Kolegica mi jo je potem dostavila domov.

Do zdaj 0 EUR stroškov: ogromno plačanih položnic, plačil z MC ...

Z banko sem zelo zadovoljen, aplikacija zelo enostavna, da ne omenjam primerjave stroškov s kako našo banko ... Edino kar pogrešam je skeniranje položnic (če primerjam s svojo slovensko banko, kjer plačam položnico v nekaj sekundah brez tipkanja sklica …).

Zaenkrat si plače še ne nakazujem, saj sem si rekel, da bom nekaj časa banko testiral ...

Mastercard
€2,90/mesec MC, za račune odprte po 1. februarju 2017 – države »Rest of EU«. Je treba pohiteti oz. je še vedno druga varianta (kot sem račun odprl jaz): odpreš račun z registriranim naslovom v »ne Rest of EU«: Nemčija, Avstrija … Če koga poznaš v teh državah pošlješ kartico na njihov naslov in ti jo prepošlje.

N26 Mastercard is a debit card, which means it has higher acceptance than a prepaid card. It is not a credit card that comes with a monthly bill: All transactions with your N26 Mastercard occur in real-time and are directly debited to your N26 Account. This way you have full control over your spending and your available balance, with instant push notifications for each and every transaction.

Še več info: support.n26.com

Jaz mam približno pol leta (ko je bil še Number 26), pred kakim mesecem so migrirali na N26 in poslali novo kartico. Uporabljam pa kot pre-paid kartico, za plačila na spletu (nekako z boljšim občutkom kot pa MC pri moji banki).
Na njihovi strani pa nisem našel, da bodo začeli s februarjem računat po 2.9 EUR, lahko link do te informacije?
lp

Nam ne bodo nič računali :)

n26.com/eu/pricing/

[GV-2985]
Če ste že uporabnik eno leto,
me zanima ali ni kakih prikritih stroškov ?
stroški nakazil npr plačil položnice brezplačno ?
stroški članarine za kartico ?

Zveni namreč dobra alternativa zasoljenim storitvam bank v SLO.

Zaenkrat lahko rečem, da ni skritih stroškov, SEPA nakazila in direktne bremenitve in dvigi v EUR območju brezplačno, vse pod nadzorom v elektronski banki. Imajo pa te tedne težave zaradi selitve računov iz partnerske banke k sebi, ker so pridobili bančno licenco. Ko se umiri enkrat spomladi, bo podpora strankam spet boljša. Po novem pa ni več brezplačnih dvigov po celem svetu, razen s črno kartico s članarino, lahko da v prihodnje še kaj spremenijo. Pod črto sem z njimi zadovoljen.

Jaz banko uporabljam že več kot 1 leto z avstrijskim naslovom. Stroškov do sedaj nisem imel, se pa kdaj pa kdaj pojavijo težave z uporabo aplikacije, nezmožnost plačevanja, ... Stara kartica je luštna (nova ne preveč), delno prozorna in hitro potegne pozornost. Dvigi na bankomatih (za .at so brezplačni vsi, ne samo 5), plačila, vodenje računa, ... Brez stroškov. V aplikaciji pa popolno kontrola. Od zaklepanja plačil v tujini, direktnega nastavljanja limitov (jaz imam dnevni limit nastavljen na 50€, če rabim več ga lahko v 10 sekundah popravim), zaklenjeni dvigi na bankomatih, zeklenjeno plačevanje preko interneta, ... Nimajo pa kreditov, minusa pa nisem testiral. Kartica sprejeta povsod, razen na nekaterih prodajnih mestih v avstriji in nemčiji, kjer sprejemajo samo Maestro in EuroCard (Katerakoli Mastercard ne bi delovala). Skratka, poceni alternativa, čeprav 2€ na mesec za kartico je kar veliko - sicer pa, še vedno jo lahko pošljemo v Avstrijo.

Kako je pa s sklicem nakazila UPN/SEPA - da bi plačeval običajne položnice preko te banke? Namreč sem testiral pa tisto kar vpišeš v Payment referenc v N26 aplikaciji banka prejemnika prikaže v namenu nakazila...Tako da ne vem kako bi lahko plačeval normalne (recimo elektrika, plin...) slovenske položnice?

Za redne položnice odprete direktno bremenitev - smo v EU, zato MORAJO to vsi ponudniki omogočiti. Za nakazila pa vključite referenco na začetek namena nakazila. Če FURS to priznava (da, priznava), bodo tudi ostali.

VPRAŠALNIK ZA POLITIČNO IZPOSTAVLJENE OSEBE - 2.del:
(za namen PPDFT)

PRIMER HRVAŠKE BANKE ERSTE

Molimo Vas da se po primitku e-maila javite u najbližu poslovnicu Banke da biste potvrdili ili ažurirali svoje podatke o poreznoj rezidentnosti, budući da Banka raspolaže podacima koji ukazuju da ste potencijalno relevantni za CRS izvještavanje Poreznoj upravi RH.

CRS (Common Reporting Standard) je Globalni standard Organizacije za ekonomsku suradnju i razvoj (OECD) za automatsku razmjenu informacija o financijskim računima između nadležnih jurisdikcija u kojima porezni obveznici imaju prebivalište kao porezni rezidenti. Razvijen je s ciljem sprečavanja izbjegavanja plaćanja poreza, a usvojen je potpisivanjem Mnogostranog sporazuma između nadležnih tijela o automatskoj razmjeni informacija o financijskim računima temeljem Konvencije o uzajamnoj administrativnoj pomoći u poreznim stvarima.

Republika Hrvatska pristupila je Mnogostranom sporazumu u listopadu 2014. godine. Direktivom 2014/107/EU od 9.12.2014. o izmjeni Direktive 2011/16/EU u pogledu obvezne automatske razmjene informacija u području oporezivanja stvorena je jedinstvena pravna osnova za primjenu Globalnog standarda za države članice Europske unije. Implementacija navedene Direktive u hrvatsko zakonodavstvo izvršena je Zakonom o izmjenama i dopunama Općeg poreznog zakona (Narodne novine broj 44/2016) temeljem kojeg su financijske institucije u Republici Hrvatskoj obavezne Poreznoj upravi RH dostavljati podatke o financijskim računima poreznih rezidenata država potpisnica CRS-a, koje propisuje navedena Direktiva, a koje će Porezna uprava RH prosljeđivati poreznim upravama država potpisnica CRS-a.

Unaprijed zahvaljujemo na suradnji.
S poštovanjem, Erste&Steiermärkische Bank d.d.

Da, sklice vpisujem pod Payment reference (npr.: SI12 9001540513029).

[bc123a]
Omejitve dvigov oziroma transferjev denarja ven ni.

Kartica ima svoje limite in lahko z njo placujes samo v okviru razpolozljivega stanja. Torej je ali debetna kartica, ali pa secured kreditna (meni tudi ni jasno, kaj tocno je). Nisem se slisal, da bi ljudje imeli probleme s secured karticami (slovenske banke jih ne ponujajo vec, ce prav vem, nekdaj pa je to bil prakticno edini nacin za dobiti visa kartico, ce prav vem).

en.wikipedia.org/wik...edit_cards

Ceprav bi skoraj rekel, da gre za debetno kartico v primeru N26.

Kartico sem dobil. Na njej z velikimi crkami pise "Debit". Torej, debetna kartica.

VPRAŠALNIK ZA POLITIČNO IZPOSTAVLJENE OSEBE - 3.del:
(za namen PPDFT)

PRIMER HRVAŠKE BANKE ERSTE

Molimo Vas da se po primitku e-maila javite u najbližu poslovnicu Banke da biste potvrdili ili ažurirali svoje podatke o poreznoj rezidentnosti, budući da Banka raspolaže podacima koji ukazuju da ste potencijalno relevantni za CRS izvještavanje Poreznoj upravi RH.

CRS (Common Reporting Standard) je Globalni standard Organizacije za ekonomsku suradnju i razvoj (OECD) za automatsku razmjenu informacija o financijskim računima između nadležnih jurisdikcija u kojima porezni obveznici imaju prebivalište kao porezni rezidenti. Razvijen je s ciljem sprečavanja izbjegavanja plaćanja poreza, a usvojen je potpisivanjem Mnogostranog sporazuma između nadležnih tijela o automatskoj razmjeni informacija o financijskim računima temeljem Konvencije o uzajamnoj administrativnoj pomoći u poreznim stvarima.

Republika Hrvatska pristupila je Mnogostranom sporazumu u listopadu 2014. godine. Direktivom 2014/107/EU od 9.12.2014. o izmjeni Direktive 2011/16/EU u pogledu obvezne automatske razmjene informacija u području oporezivanja stvorena je jedinstvena pravna osnova za primjenu Globalnog standarda za države članice Europske unije. Implementacija navedene Direktive u hrvatsko zakonodavstvo izvršena je Zakonom o izmjenama i dopunama Općeg poreznog zakona (Narodne novine broj 44/2016) temeljem kojeg su financijske institucije u Republici Hrvatskoj obavezne Poreznoj upravi RH dostavljati podatke o financijskim računima poreznih rezidenata država potpisnica CRS-a, koje propisuje navedena Direktiva, a koje će Porezna uprava RH prosljeđivati poreznim upravama država potpisnica CRS-a.

Unaprijed zahvaljujemo na suradnji.
S poštovanjem, Erste&Steiermärkische Bank d.d.

* Po prejemu pisma s strani bilokatere banke na Hrvaškem, kjer ima nerezident odprt bančni račun, se torej mora komitent v skladu z Evropskim (Mnogostranom sporazumu u listopadu 2014. godine. Direktivom 2014/107/EU od 9.12.2014. o izmjeni Direktive 2011/16/EU u pogledu obvezne automatske razmjene informacija u području oporezivanja stvorena je jedinstvena pravna osnova za primjenu Globalnog standarda za države članice Europske unije), ki je bila sprejeta že davnega septembra 2014), javiti v bilokateri banki na Hrvaškem, kjer ima odprt bančni račun in ažurirati ter posredovati svojo veljavno 8 mestno davčno številko, ki jo ima doma v Sloveniji.
Po zagotovilih iz Dursa, bi naj bilo enako za vse tuje državljane, ki imajo v Sloveniji odprt bančni račun, da našim bankam prinesejo svoje matične davčne račune iz svojih držav rezidentnosti.

Vse to zato, ker je nekdo v EU že septembra 2014 zaukazal, da je to potrebno narediti, tudi za ceno vdora v osebne podatke nekega neukega komitenta.

Ob tem s strani DURSa ali dugih kompetentnih organov, zaenkrat ni nikakršnih pomislekov v zvezi s prepotrebno ohranitvijo ravni že doseženega varstva osebnih podatkov, saj se lahko s poznavanjem davčne številke in še posebej nekaterih podatkov, ki so povezani z davčno številko, kaj hitro lahko pride do morebitnih zlorab osebnih podatkov. Pri tem sta v teh dneh Rusija in ZDA samo šolski primer okoriščanja za neke višje voditeljske in državne cilje.