(Anketa) Marjan Trobiš: Vsi ti intelektualci v vladi preveč študirajo in premalo ukrepajo

LOL, a da so intelektualci? Nisem vedel..

Šola s kumrovca in šnel kurzi so očitno postali premalo,za korak s časom!Treba bo v severno korejo po nova znanja!

"Vsi ti intelektualci v vladi preveč študirajo in premalo ukrepajo."
Zelo jedrnato in jasno povedano. Bravo.

Moja obrazložitev je sledeča:

Zakaj je državna uprava neučinkovita? (lastne dolgoletne izkušnje in spoznanja-telegrafsko) ali zakaj Slovenci pogubljamo svojo državo?

1. Navajeni smo bili živeti v sistemu kjer je bilo vse prepovedano, kar ni bilo izrecno dovoljeno. Delo državnih uradnikov je bilo enostavno (in učinkovito), državljani pa smo bili primorani v slepo pokorščino. Sistem državne uprave je formalno dobro deloval.
2. V sedanjem sistemu, kjer je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano, nočemo jasno definirati bistvenih prepovedi: Ne laži!, Ne kradi!, Ne ubijaj! (v izogib jasni definiciji smo sprejeli preko 800 zakonov in 18000 podzakonskih aktov). Zakaj? Zakon je v pisni obliki izražena volja vladajočega razreda. Vladajoči razred pa je po Đilasovi definiciji Novi razred (op. a. ne glede na ideološko opredelitev). Že kot dijak sem zapisal: »Na višji stopnji razvoja je človeštvo, bolj prefinjen je način izkoriščanja človeka po človeku«.
3. Vsak uradnik ali funkcionar mora ustvarjati vtis, da dela kot nor, ničesar pomembnega pa ne sme storiti ali odločiti. Več je državnih funkcionarjev, uradnikov, resorjev, direktoratov, uradov, sektorjev, agencij, služb ipd., manjša je možnost učinkovitega dela državne uprave. Še vedno velja znano staro pravilo: »Veži konja, gdje ti aga kaže«, vendar (ali pa prav zato) konji pogosto ostanejo neprivezani.
4. Skrajno nedopustne so kršitve temeljnih človekovih pravic s strani državnih uradnikov, še posebej s strani vrhovnih sodnikov, kot je v teh dneh veliko govora. Vendar gre tu za posameznike in njihov lastni interes, ki sicer tudi predstavlja do določene mere javno korist, vendar to ni usodno za državotvornost .
5. Za državotvornost in zagotavljanje javne koristi pa je bistveno (in usodno) nekaj drugega. To je neke vrste pozitivna diskriminacija (ustvarjanje privilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas) - (op. a. proti elementarnim ubijalcem še nekako ukrepamo).

Ne razumem, zakaj se državljani ne moremo (ali nočemo) ničesar naučiti iz zapisanih zelo konkretnih misli Pijadeja, Đilasa , Popita in Pučnika o pridobitvi, izvajanju in ohranitvi oblasti, ter naivno nasedamo vsakovrstnemu leporečju.

KAJ STORITI? Dejansko je potrebno porušiti Boljševizem, podobno kot berlinski zid.

Po Đilasu je sedanje stanje naše družbe teorija Novega razreda (ali celo dveh Novih razredov), bolj klasično je to Boljševizem oziroma neke vrste pozitivna diskriminacija (ustvarjanje privilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril op. a.) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas).
Legitimnost temu pa "kao" dajemo volivci v še vedno kvazi demokraciji političnih strank.
Zato bi bila rešitev tega problema le "prava" demokracija. Tudi v okviru sedanjega volilnega sistema bi morali državljani voliti za odločevalce le tiste kandidate, ki lahko dokažejo:
-da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke,
-da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
-da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
-da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
-da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo - ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU.
RES JE ZELO POMENLJIVO, KAKO SLOVENIJA V 25 LETIH ŽAL NI POSTALA OBLJUBLJENA DRUGA ŠVICA, AMPAK JE ŽAL POSTALA ANTIŠVICA (raziskava OECD glede zaupanja ljudstva v državno upravo).

Že večkrat sem zapisal naslednjo definicijo pomena države, kot jo jaz razumem:

»Poslanstvo države ni v tem, da jemlje pridnim, poštenim in neumnim ter daje lenim, zvitim in pametnim.
Poslanstvo države je v tem, da ustvarja v državi takšen red, da bodo pridni in pošteni bolj uspešni, kot zviti in leni.« (ali še bolj preprosto. Temeljna naloga države je, da preganja in sankcionira laž.)

Naše temeljne vrednote so še vedno svoboda -bratstvo- enakost, ki pa bi morale biti med seboj uravnotežene. Kakršno koli ideološko poudarjanje posamezne vrednote je družbeno škodljivo.

Matematična formula za blaginjo državljanov glede na vrednote je torej:

MATEMATIČNA FORMULA ZA BLAGINJO SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV

( a/3 + b /3 + c/3) × X=Y

Y- blaginja državljanov oziroma HARMONIZEM (nasprotje od revščine državljanov in vseh drugih »IZMOV«)

X- marljivost in požrtvovalnost državljanov (nasprotje od pišmeuhovstva in proračunske miselnosti)

a- liberalni kapitalizem (nasprotje od državnega intervencionizma)

b- krščanski socializem (nasprotje od demokratičnega socializma)

c- resnicoljubni patriotizem (nasprotje od koruptivnega klientelizma)

Konstante a, b in c morajo biti zagotovljene na podlagi pristojnosti in nalog vseh treh vej oblasti, spremenljivka X pa je v domeni ljudstva.

Še enkrat pa ponavljam: Odločevalci pod a, b in c morajo biti, ne glede na njihova imena in akademske naslove ter posebne zasluge za narod, presejani po prej navedenem situ. Do sedaj niso bili presejani v niti eni od parlamentarnih strank.

Osnovni problem je, da še nismo prekinili s prejšnjim sistemom in smo vpostavili nek hibriden sistem državnega kapitalizma, kjer se zaposleni v javnem sektorju še vedno gredo samoupravni socializem oziroma "svobodno menjavo dela" kjer takratko vlečejo seveda zaposleni v gospodarstvu. Sami določajo koliko in kaj bodo delali, kakšne plače bodo imeli in končno koliko več jih bo moralo biti, da bodo sploh dosegli neke sicer nizko postavljene kvantitativne in kvalitativne normative. Če pa slučajno ni po njihovem pa štrajkajo in majejo vsako vlado, ki jim takoj ne ustreže. Jasno, da s takšnim delovanjem ne bomo prišli daleč, vedno bolj bomo zadolženi in vedno manj konkurenčni in denarja bo zmanjkovalo na celi črti. Po mojem je edina rešitev sistemska - da se takoj odpravi takšen zavožen neučinkovit model sicer nas bodo prehiteli vsi bivši vzhodni socialistični reveži, za katere smo nekoč bili razviti zahod. Z volitvami pa po mojem ne bomo nikoli nič rešili, ker je struktura volilnega telesa že tako močno spremenjena in kontaminirana, da se že vnaprej ve kdo bo zmagal in kdo bo sestavljal vlado.