S hujskanjem proti tistim, ki za svojo eksistenco delajo v javnem sektorju, se ne bo razresila prav nobena tezava. Nasprotno, ustvarjajo se nove tezave, ki so povezane z nestrpnostjo, namesto da bi stopili skupaj in koncno dali nasi drzavi, katero smo dolgo cakali - neko konkretno smer.

Resitev ni v zategovanju pasu, ravno nasprotno - z javnimi investicijami bi lahko ustvarili nova delovna mesta, ki edina zagotavljajo trajnostno vzdrznost sistema. Namesto v TEŠ 6 bi lahko vlozili v proizvodnjo visoko tehnoloskih produktov (kot npr Tajvan pred desetletji) ali v proizvodnjo lesnih produktov z visoko dodano vrednostjo (kot npr Finska).

In nikoli ne pozabite - drzava smo mi vsi, ne gre za abstrakten pojem in neke ljudi tam nekje 'zgoraj'. Ko ne gre drugace, je odlocevalce potrebno konkretno spomnit na dejstvo, da so v svojih sluzbah za dobrobit nas vseh. Brez javnosti, ni vlade. In ko zaidejo iz smeri dobrobitnosti, jih je potrebno nemudoma odpoklicati z odlocevalskih mest. Cisto enostavno je, dokazano nekompetentnost ni moč spregledati, zato predlagam avtorju, da namesto hujskanja k nestrpnosti do sodržavljanov, ki so enako zavedeni, hujska javnost k nestrpnosti do oblastnezev in klike odlocevalcev, ki nas se naprej vlecejo v brezno. Najbolj zaradi ignorance in osebnih koristi, ravno tukaj se nahaja gordijski vozel...in ne v razrednem boju, ki je btw najbolj zlorabljen pojem v ekonomski sferi (po zaslugi agenta vladajoce klike, Marxa).

[vexy77]
S hujskanjem proti tistim, ki za svojo eksistenco delajo v javnem sektorju, se ne bo razresila prav nobena tezava. Nasprotno, ustvarjajo se nove tezave, ki so povezane z nestrpnostjo, namesto da bi stopili skupaj in koncno dali nasi drzavi, katero smo dolgo cakali - neko konkretno smer.

Resitev ni v zategovanju pasu, ravno nasprotno - z javnimi investicijami bi lahko ustvarili nova delovna mesta, ki edina zagotavljajo trajnostno vzdrznost sistema. Namesto v TEŠ 6 bi lahko vlozili v proizvodnjo visoko tehnoloskih produktov (kot npr Tajvan pred desetletji) ali v proizvodnjo lesnih produktov z visoko dodano vrednostjo (kot npr Finska).

In nikoli ne pozabite - drzava smo mi vsi, ne gre za abstrakten pojem in neke ljudi tam nekje 'zgoraj'. Ko ne gre drugace, je odlocevalce potrebno konkretno spomnit na dejstvo, da so v svojih sluzbah za dobrobit nas vseh. Brez javnosti, ni vlade. In ko zaidejo iz smeri dobrobitnosti, jih je potrebno nemudoma odpoklicati z odlocevalskih mest. Cisto enostavno je, dokazano nekompetentnost ni moč spregledati, zato predlagam avtorju, da namesto hujskanja k nestrpnosti do sodržavljanov, ki so enako zavedeni, hujska javnost k nestrpnosti do oblastnezev in klike odlocevalcev, ki nas se naprej vlecejo v brezno. Najbolj zaradi ignorance in osebnih koristi, ravno tukaj se nahaja gordijski vozel...in ne v razrednem boju, ki je btw najbolj zlorabljen pojem v ekonomski sferi (po zaslugi agenta vladajoce klike, Marxa).

Spoštovani,
ni nobenega hujskanja. Da so plače učiteljev super, je jasno vsem.

Kar se pa tiče javnih investicij ipd pa je to pravljica znana iz socializma. Je super sistem, samo ljudje niso nekak pravi.

Očitno se tukaj strinjava, da drugače dojemava vsebino članka. Z vsem spoštovanjem do vaše dobronamernosti, spremembe smo zmožni doseči z vsem drugim prej kot z odpuščanji in zategovanjem pasu.

Tudi termin socializem je skrajno zlorabljen, zgodovinsko in glede dejstev. Kaj konkretno je pravljica v omenjenem primeru? Morda zahteva, da drzava koncno nastopi kot sistem, ki poskrbi za državljane, t.j. osnovne gradnike le-te? Morda pričakovanja osnovana na preprosti kmečki logiki, da so investicije v produkcijo zagotovilo za vzdržnost?

Na forumu FINANCE bi pričakoval bolj argumentiran pogled na doticno problematiko.

[vexy77]
Očitno se tukaj strinjava, da drugače dojemava vsebino članka. Z vsem spoštovanjem do vaše dobronamernosti, spremembe smo zmožni doseči z vsem drugim prej kot z odpuščanji in zategovanjem pasu.

Tudi termin socializem je skrajno zlorabljen, zgodovinsko in glede dejstev. Kaj konkretno je pravljica v omenjenem primeru? Morda zahteva, da drzava koncno nastopi kot sistem, ki poskrbi za državljane, t.j. osnovne gradnike le-te? Morda pričakovanja osnovana na preprosti kmečki logiki, da so investicije v produkcijo zagotovilo za vzdržnost?

Na forumu FINANCE bi pričakoval bolj argumentiran pogled na doticno problematiko.

Ne zameri, ampak ko kdo začne razpredat, kako bi morala država nekaj vlagat se primem za denarnico in ne berem več. Žal. Prevečkrat sem (smo) bili nategnjeni.

Gospod Tomažič se je rodil na zasebni kliniki, izšolal na zasebnih šolah in vozi po zasebno upravljanih cestah, ki jih nadzorujejo zasebni policisti. Za vse to je plačal sam ali njegovi starši z denarjem zasluženim v izključno zasebnih ustanovah.

Gospod diplomirani ekonomist naj najprej vrne 50k za študij, potem bomo pa začeli metati ljudi na cesto. A niste bili ravno na Financah tisti, kjer ste trdili, da rasti ne bo, če totalno ne razf....o javnega sektorja? No, pardon, še vedno trdite.

Kaj če bi raje napisali kak članek o vrhunskih tujih investitorjih iz 4K, ki bodo še pred pomladjo stečajnili 55 let tradicije, po tem ko so pobasali 3M vložka države?

[stjurc]
Gospod Tomažič se je rodil na zasebni kliniki, izšolal na zasebnih šolah in vozi po zasebno upravljanih cestah, ki jih nadzorujejo zasebni policisti. Za vse to je plačal sam ali njegovi starši z denarjem zasluženim v izključno zasebnih ustanovah.

Gospod diplomirani ekonomist naj najprej vrne 50k za študij, potem bomo pa začeli metati ljudi na cesto. A niste bili ravno na Financah tisti, kjer ste trdili, da rasti ne bo, če totalno ne razf....o javnega sektorja? No, pardon, še vedno trdite.

Kaj če bi raje napisali kak članek o vrhunskih tujih investitorjih iz 4K, ki bodo še pred pomladjo stečajnili 55 let tradicije, po tem ko so pobasali 3M vložka države?

Spoštovani,
če želite z menoj obračunavati na osebnem nivoju, ker imam drugačno mnenje kot je vaše, se bo treba podpisat z imenom in priimkom.

Ne mores kar odpustiti zaposlenih v JS, ce obenem ne preneses istih nalog na zasebnega delodajalca.

In dokler bo v sloveniji tako divji odpor okrog tega, da dolocene stvari izvaja zasebni sektor, bo javni sektor lahko rekel "brez nas pa ne morete". Seveda ne.

Tako da, moc struklja in kustrina ne izvira iz njiju, zdravnikov, ali uciteljev. Izvira iz mentalitete plebsa, ki pravi da mora za zdravstvo in solstvo poskrbeti drzava.

[bc123a]
Ne mores kar odpustiti zaposlenih v JS, ce obenem ne preneses istih nalog na zasebnega delodajalca.

In dokler bo v sloveniji tako divji odpor okrog tega, da dolocene stvari izvaja zasebni sektor, bo javni sektor lahko rekel "brez nas pa ne morete". Seveda ne.

Tako da, moc struklja in kustrina ne izvira iz njiju, zdravnikov, ali uciteljev. Izvira iz mentalitete plebsa, ki pravi da mora za zdravstvo in solstvo poskrbeti drzava.

Hja, kako pa v podjetjih, ko gre kdo stran, se ga nadomešča? Ne, če ni nujno.

Recimo šola Most na Soči, OŠ. Dva hišnika vsak po 6 ur zaposlena, ker so pač to normativi. Oba nesrečna, ker zaslužita manj kot minimalca. Se pa tako kupuje socialni mir v državi.

[janeztomazic]
Hja, kako pa v podjetjih, ko gre kdo stran, se ga nadomešča? Ne, če ni nujno.

Recimo šola Most na Soči, OŠ. Dva hišnika vsak po 6 ur zaposlena, ker so pač to normativi. Oba nesrečna, ker zaslužita manj kot minimalca. Se pa tako kupuje socialni mir v državi.

Dobro, to je glih verjetno neumen primer, upam da nisi clanka gradil na tem? Pa primeru sole v osilnici...

Resno zmanjsanje javnega sektorja bi bilo mozno, ce bi recimo eno od vecjih splosnih bolnisnic zaprli in bi njeno dejavnost prevzel zasebnik. Ampak zasebnik ti bo ob tarifah in zahtevah ZZZS pokazal kvecjemu srednji prst, in ne bo neumen da bi delal tudi posege, ki jih ZZZS ne placa.

Kako potem stvar izgleda plebsu se krasno vidi v gonji proti koncesionarjem, ker plebs vidi problem v koncesionarjih (ki pac od ZZZS dobijo denarja glih za 2 uri dela na dan, ostalo pa morajo delati za samoplacnike, ce hocejo ziveti), ne pa v nacinu financiranja zdravstva.

Skratka, kot je rekel TadejK, plebs ni neumen, on dobro ve, kje bo lahko vec potegnil. In morebitne zgodbe o napakah in korupciji v zdravstvu so pac obstranska zadeva za stotisoce volilcev ki dobijo zdravstvo za drobiz in solstvo zastonj.

Placas pa ti.

[bc123a]
> [janeztomazic]
> Hja, kako pa v podjetjih, ko gre kdo stran, se ga nadomešča? Ne, če ni nujno.
>
> Recimo šola Most na Soči, OŠ. Dva hišnika vsak po 6 ur zaposlena, ker so pač to normativi. Oba nesrečna, ker zaslužita manj kot minimalca. Se pa tako kupuje socialni mir v državi.

Dobro, to je glih verjetno neumen primer, upam da nisi clanka gradil na tem? Pa primeru sole v osilnici...

Resno zmanjsanje javnega sektorja bi bilo mozno, ce bi recimo eno od vecjih splosnih bolnisnic zaprli in bi njeno dejavnost prevzel zasebnik. Ampak zasebnik ti bo ob tarifah in zahtevah ZZZS pokazal kvecjemu srednji prst, in ne bo neumen da bi delal tudi posege, ki jih ZZZS ne placa.

Kako potem stvar izgleda plebsu se krasno vidi v gonji proti koncesionarjem, ker plebs vidi problem v koncesionarjih (ki pac od ZZZS dobijo denarja glih za 2 uri dela na dan, ostalo pa morajo delati za samoplacnike, ce hocejo ziveti), ne pa v nacinu financiranja zdravstva.

Skratka, kot je rekel TadejK, plebs ni neumen, on dobro ve, kje bo lahko vec potegnil. In morebitne zgodbe o napakah in korupciji v zdravstvu so pac obstranska zadeva za stotisoce volilcev ki dobijo zdravstvo za drobiz in solstvo zastonj.

Placas pa ti.

Seveda nisem gradil na hišniku, to slučajno poznam, ker del življenja tam preživim. Treba se je mal okrog ozres, denimo na Surs. A rabimo vse to. Ne bom pozabil, pokličem na Isladnijo, zakaj nimajo mesečnih podatkov o plačah, pa mi je rekla, gospod ne zmoremo, predrago je za nas kot državo (ki je bankrotirala).

Avtorju članka, ki se je očitno odločil za kariero v politični agitaciji, priporočam da vendarle poišče bolj točnega naslovnika s svojo prošnjo. Denimo katero od strank, ne pa kar države nasploh.

Stranke namreč politične agitatorje nujno potrebujejo - in čeprav bo morda manj plačan kot na Financah, bo toliko bolj varna služba - zvestoba se nagrajuje, panoga pa ima dosti boljšo prihodnost od medijev, tako tiskanih kot spletnih.

Zdravniki, ki zdaj pogajajo o svojem posebnem statusu, ki je v vsaki, najbolj komunistični ali kapitalistični ali diktatotski ali cvetoči družbi neskončno višji in pomembnejši od statusa ekonomistov ki znajo celo urejati tekste... Znajo marsikaj, kar se avtorju sploh ne sanja, celo butast narod pa zaenkrat še ve, da zdravnike bolj rabi kot zdravniki njih.

Ob avtorjevi ideji, da bi "učil kak predmet" - tko lepo po domače, saj slovenci vse znamo, sem brž planil proti wc školjki.

Češnjica je prostodušni zaključek, da nam v sloveniji manjka ustvarjalcev vrednosti, kar se reši tako, da država odpusti par tisoč ljudi v JS - očitno avtor pričakuje, da bodo to postali novi ustvarjalci - tako kot on, ki je ustvarjalno ustvaril ta članek, zaradi katerega zdaj slovenski voz bistveno lažje gre naprej, in vleče za seboj vukojebinske hišnike iz oš Soča in neizkoriščene hribovske dohtarje.

Avtor je novinarski gojenec časnika finance. Peter, Švedi in starši - kje ste zavili v slepo ulico, da ima tako lunarne ideje o svojih kakovostih in dodajanju vrednosti, in tako pootročen pogled na problematiko slovenskega javnega sektorja in slovenskih težav z dodano vrednostjo? Tega noben magisterij več ne reši. Duša je izgubljena, ali pa je nikoli ni bilo.

You can do better.

[janeztomazic]
Seveda nisem gradil na hišniku, to slučajno poznam, ker del življenja tam preživim. Treba se je mal okrog ozres, denimo na Surs. A rabimo vse to. Ne bom pozabil, pokličem na Isladnijo, zakaj nimajo mesečnih podatkov o plačah, pa mi je rekla, gospod ne zmoremo, predrago je za nas kot državo (ki je bankrotirala).

A lahko sicer pokomentiras vse ostalo kar sem napisal, ne samo hisnika :)

Drugace pa mislim, da je obstoj SURSa zal ze zabetoniran globoko v evropskih direktivah.

ec.europa.eu/eurosta...s/about-us

[vexy77]
S hujskanjem proti tistim, ki za svojo eksistenco delajo v javnem sektorju, se ne bo razresila prav nobena tezava.

Ravno obratno je. Zato ker tega v preteklosti nismo počeli imamo danes težave. Te težave in neravnovesja je potrebno popraviti in to zahteva ogorčen prepir in žal tudi malo večja jajca od Mira Cerarja. Nenazadnje se bo Miro in vsa njegova ekipa po propadu vrnila v javni sektor in ne v gospodarstvo.

[janeztomazic]
> [stjurc]
> Gospod Tomažič se je rodil na zasebni kliniki, izšolal na zasebnih šolah in vozi po zasebno upravljanih cestah, ki jih nadzorujejo zasebni policisti. Za vse to je plačal sam ali njegovi starši z denarjem zasluženim v izključno zasebnih ustanovah.
>
> Gospod diplomirani ekonomist naj najprej vrne 50k za študij, potem bomo pa začeli metati ljudi na cesto. A niste bili ravno na Financah tisti, kjer ste trdili, da rasti ne bo, če totalno ne razf....o javnega sektorja? No, pardon, še vedno trdite.
>
> Kaj če bi raje napisali kak članek o vrhunskih tujih investitorjih iz 4K, ki bodo še pred pomladjo stečajnili 55 let tradicije, po tem ko so pobasali 3M vložka države?

Spoštovani,
če želite z menoj obračunavati na osebnem nivoju, ker imam drugačno mnenje kot je vaše, se bo treba podpisat z imenom in priimkom.

Hotel sem pokazati na primeru na kakšen način nekateri (po mojem mnenju) napačno razmišljajo/te. Če želite to vzeti osebno, je to pač vaša odločitev.

Glede na komentarje sodeč, ste pa v tem primeru oziroma članku udarili mimo...

Tudi jaz imam diplomo in delam od prvega dne moje 12-letne delovne dobe v gospodarstvu da ne bo pomote. Je pa všečno in popularno govoriti koga vse bi bilo potrebno v JS odpustiti. Ni pa to nič drugega kot cenen populizem....

[bc123a]
> [janeztomazic]
> Seveda nisem gradil na hišniku, to slučajno poznam, ker del življenja tam preživim. Treba se je mal okrog ozres, denimo na Surs. A rabimo vse to. Ne bom pozabil, pokličem na Isladnijo, zakaj nimajo mesečnih podatkov o plačah, pa mi je rekla, gospod ne zmoremo, predrago je za nas kot državo (ki je bankrotirala).

A lahko sicer pokomentiras vse ostalo kar sem napisal, ne samo hisnika :)

Drugace pa mislim, da je obstoj SURSa zal ze zabetoniran globoko v evropskih direktivah.

ec.europa.eu/eurosta...s/about-us

OK, ne kupim pa da mora delat vse kar si zamislijo. Jasno je, da surs rbimo. Se spomnem, da smo objavljali nek indeks SEX kokr gospodarska klima. Kako so jokali če nehamo objavljat, ker oni to že delajo ipd.

[rename]
Milijaužent nepomembnih podatkov premlevajo.
Ampak to je manjši problem.
Večji problem je, da so za zbiranje podatkov (in to po zakonu) zadolžena podjetja, ki moramo izpolnjevati na desetine obrazcev in s tem izgubljamo ure in ure... samo zato, da oni potem lahko rišejo grafe in pie-charts in se izživljajo z Excelom do konca delovnika, ob petkih sicer samo do 13:00 ure :-))))

tako.

[bc123a]
> [janeztomazic]
> Hja, kako pa v podjetjih, ko gre kdo stran, se ga nadomešča? Ne, če ni nujno.
>
> Recimo šola Most na Soči, OŠ. Dva hišnika vsak po 6 ur zaposlena, ker so pač to normativi. Oba nesrečna, ker zaslužita manj kot minimalca. Se pa tako kupuje socialni mir v državi.

Dobro, to je glih verjetno neumen primer, upam da nisi clanka gradil na tem? Pa primeru sole v osilnici...

Resno zmanjsanje javnega sektorja bi bilo mozno, ce bi recimo eno od vecjih splosnih bolnisnic zaprli in bi njeno dejavnost prevzel zasebnik. Ampak zasebnik ti bo ob tarifah in zahtevah ZZZS pokazal kvecjemu srednji prst, in ne bo neumen da bi delal tudi posege, ki jih ZZZS ne placa.

Kako potem stvar izgleda plebsu se krasno vidi v gonji proti koncesionarjem, ker plebs vidi problem v koncesionarjih (ki pac od ZZZS dobijo denarja glih za 2 uri dela na dan, ostalo pa morajo delati za samoplacnike, ce hocejo ziveti), ne pa v nacinu financiranja zdravstva.

Skratka, kot je rekel TadejK, plebs ni neumen, on dobro ve, kje bo lahko vec potegnil. In morebitne zgodbe o napakah in korupciji v zdravstvu so pac obstranska zadeva za stotisoce volilcev ki dobijo zdravstvo za drobiz in solstvo zastonj.

Placas pa ti.

Kar sem jaz imel stikov z javnim sektorjem je takih "Osilnic" malo morje. Ne celi oddelki, ampak kup posameznikov. Ponavadi kakšna pridna mravljica ali entuziast drži pokonci da se vse ne razsuje, kup jih pa zraven meša meglo in išče poti navzgor. Pri produktivnosti je rezerv v JS še pa še, nikakor za podcenjevat. Eden izvirnih grehov je seveda da sploh ni pravih stimulacij, vse je popredalčkano in togo zabetonirano.

V JS greš zato da se boš šlepal, iskal krivine, bonitete, nabijal fiktivne ure, dodatke in vlekel plačo in te boli k... Če greš z namenom da boš resno in zavzeto delat si ga najebal big time.

[fastriff1]
> Placas pa ti.

Kar sem jaz imel stikov z javnim sektorjem je takih "Osilnic" malo morje. Ne celi oddelki, ampak kup posameznikov. Ponavadi kakšna pridna mravljica ali entuziast drži pokonci da se vse ne razsuje, kup jih pa zraven meša meglo in išče poti navzgor. Pri produktivnosti je rezerv v JS še pa še, nikakor za podcenjevat. Eden izvirnih grehov je seveda da sploh ni pravih stimulacij, vse je popredalčkano in togo zabetonirano.

V JS greš zato da se boš šlepal, iskal krivine, bonitete, nabijal fiktivne ure, dodatke in vlekel plačo in te boli k... Če greš z namenom da boš resno in zavzeto delat si ga najebal big time.

To seveda vse drzi. Jaz sem govoril od kje pride "moc argumentov" za struklja in fides. Poglejmo primer sole v osilnici. Kdo tam najbolj nori da se sola ohrani? Aja, krajani. Volilci. Verjetno tudi ali pa v velikem delu volilci desnice, tiste desnice ki bi kao v JS ful odpuscala.

[tstih]
> [vexy77]
> S hujskanjem proti tistim, ki za svojo eksistenco delajo v javnem sektorju, se ne bo razresila prav nobena tezava.

Ravno obratno je. Zato ker tega v preteklosti nismo počeli imamo danes težave. Te težave in neravnovesja je potrebno popraviti in to zahteva ogorčen prepir in žal tudi malo večja jajca od Mira Cerarja. Nenazadnje se bo Miro in vsa njegova ekipa po propadu vrnila v javni sektor in ne v gospodarstvo.

Hm. V odgovoru ni povezave ne s clankom ne z mojo trditvijo, ampak se vseeno me zanima teoreticni zakljucek negacije moje trditve.

Po vašem mnenju torej rabimo politika z jajci, ki bi zreduciral JS in število zaposlenih za npr 25%-30% (odstotek je nepomemben). Kaj se dogaja z njimi po vašem? Nekaj odstotkov bo našlo morda službe, večino njih zaradi neprimernosti izkušenj nikjer ne potrebujemo v takšnem številu torej končajo na breme nas preostalih - s socialnimi transferji, zmanjšano potrošnjo, manj zbranega davka, itd... Moje vprašanje : kakšen je ekonomski učinek domnevne racionalizacije v predlagani rešitvi? Bom kar sam odgovoril, skoraj ničen, Z izjemo moralnega zadoščenja peščice tistih, ki verjamejo, da nam s takšno potezo zagotovijo napredek ali izboljšanje stanja. Žal, niti približno, gre za iluzijo, ki nima osnove v financah.

Na tem forumu je še vedno veliko takšnih, ki agitirajo k temu, da bi bilo treba državo oklestiti do skrajnosti. Le deloma imajo prav, oklestiti bi jo bilo treba na nivoju vojske na primer, nikakor na nivoju storitev, ki omogočajo socialno sprejemljiv nivo življenja. Zato ponavljam, ne hujskanje proti JS, le proti odlocevalcem pride prav kot rešitev. Država smo mi vsi, politiki in njihove stranke imajo konkretna imena.

[janeztomazic]
> [vexy77]
> Očitno se tukaj strinjava, da drugače dojemava vsebino članka. Z vsem spoštovanjem do vaše dobronamernosti, spremembe smo zmožni doseči z vsem drugim prej kot z odpuščanji in zategovanjem pasu.
>
> Tudi termin socializem je skrajno zlorabljen, zgodovinsko in glede dejstev. Kaj konkretno je pravljica v omenjenem primeru? Morda zahteva, da drzava koncno nastopi kot sistem, ki poskrbi za državljane, t.j. osnovne gradnike le-te? Morda pričakovanja osnovana na preprosti kmečki logiki, da so investicije v produkcijo zagotovilo za vzdržnost?
>
> Na forumu FINANCE bi pričakoval bolj argumentiran pogled na doticno problematiko.

Ne zameri, ampak ko kdo začne razpredat, kako bi morala država nekaj vlagat se primem za denarnico in ne berem več. Žal. Prevečkrat sem (smo) bili nategnjeni.

Ne zamerim, v bistvu sem vesel, da si sam ugotovil v katerem grmu tiči zajec. Tudi sam sem mnenja, da smo bili skupinsko nategnjeni in ravno to se NE SME več ponavljat. Vzorec je napačen in na takšnem vzorcu ne bi smeli delat zaključkov. Spremenit je potrebno zaupanje v odlocevalce in posledicno državo, da bi se lahko vzpostavilo zaupanje. In tega zagotovo ne moreš doseči s poglabljanjem razprtij med plebsom niti z masovnim odpuščanjem v JS, kajti s takšnimi potezami dobijo še večji vzvod moči. First things first.

[vexy77]
Po vašem mnenju torej rabimo politika z jajci, ki bi zreduciral JS in število zaposlenih za npr 25%-30% (odstotek je nepomemben). Kaj se dogaja z njimi po vašem? Nekaj odstotkov bo našlo morda službe, večino njih zaradi neprimernosti izkušenj nikjer ne potrebujemo v takšnem številu torej končajo na breme nas preostalih - s socialnimi transferji, zmanjšano potrošnjo, manj zbranega davka, itd...

ce lahko vskocim....

morda lahko nastejes kaksne druge argumente za ohranitev zaposlitev v javnem sektorju, tile zgoraj pa so bolj posevni.

zakaj:

- manj zbranega davka: ker prihodki zaposlenih v javnem sektorju prihajajo iz proracuna, je prav vseeno, koliko je od teh prihodkov dohodnine, ddv etc, ker je to se vedno neto odliv iz proracuna, razen ce bi skupna davcna stopnja na place javnozaposlenih bila 100%.

- socialni tarnsferji: to, da nekdo prejema socialno pomoc, namesto da bi bil zaposlen v javnem sektorju, je manjsi izdatek proracuna, kajti socialna pomoc je manjsa od place.

- manjsa potrosnja: tisti, ki ne prejema place, ceteris paribus seveda res manj trosi, vendar ce trosi placo, prejeto iz proracuna, je to analogno kot druga proracunska poraba in ni potrebna fizicna oseba kot posrednik.

zgoraj si omenil tudi neprimernost izkusenj. to je zelo dobra omemba.

kajti strosek place zaposlenega v javnem sektorju je direktni denarni strosek in je povsem OK, ce zaposleni opravlja delo, s katerim zagotavlja neko koristno storitev.

ce pa namesto tega...

- pocne stvari, ki so v bistvu namenjene same sebi (karikiram, preklada papirje iz ene omare v drugo in nazaj)

- pocne stvari, ki ne samo, da drugim ne delajo koristi, temevc jim celo delajo skodo (nepotrebno porabo casa in denarja, etc)

... potem je to problem. morda niti ne problem njega osebno, lahko je tudi problem po verigi gor, recimo problem njegovega sefa ali pristojnega ministra.

vseeno pa "jaz samo 100% dobro pocnem stvari, ki so sicer brezvezne, ampak saj nisem jaz kriv" - ni izgovor. ker cetudi povsem drzi, si svojega dela ni izmislil ta uradnik sam, je to delo / taksno delovno mesto vseeno brez smisla / nepotrebno / skodljivo.

in o taksne vrste odvecnih javnih zaposlitvah se po moje pogovarjamo, ne o tem, da vzames koso in pokosis 25% in pade kakor pade.

ker ce naredis to, potem si pokazal, da ti je vseeno, ce pokosis "pridne". s cimer seveda posiljas sporocilo - ne se trudit pri delu, ker je itak vseeno. torej poskrbis za nizjo ucinkovitost, kar verjetno ni bil cilj.

seveda pa je to, da ne pokosis vsepoprek, izvedbeno dosti bolj naporno. med drugim tudi zato, ker imajo neredko ravno osebe, ki jim ni kaj dosti za delo, kako bi rekel... zelo dobro razvit prezivetveni nagon.

[fastriff1]
...
V JS greš zato da se boš šlepal, iskal krivine, bonitete, nabijal fiktivne ure, dodatke in vlekel plačo in te boli k... Če greš z namenom da boš resno in zavzeto delat si ga najebal big time.

Niso vsi takšni, kolega. Nekateri učitelji, zdravniki, policisti, gasilci, vojaki in ostali so svoj poklic izbrali s strastjo in notranjo željo. Ne moreš vsepovprek enačiti ljudi, niso vsi slamuharji. In konec koncev, popolnoma brez vseh omenjenih ne gre v nobenem primeru.

... Jasno je le, da mi bo počil film, če bo kdo prišel z idejo, da je treba dvigniti davke. ...

... ja, kakor je hkrati tudi jasno, da bo pogumni Janez kljub počenemu filmu (WTF v digitalnem svetu ?) morebitne višje davke lepo plačal in svet se bo vrtel naprej in ne vem, zakaj se ne bi tudi v Sloveniji ...

P.S.: ker ustvarjajo članke, so Financarji seveda gospodarstvo, lahko pa bi se Financarji zmenili med sabo, kaj bi radi, ko pišejo o ekstremnih davkih v Sloveniji, hkrati www.finance.si/88512...ke-Kako-to pa pišejo, da imajo v Avstriji ponekod bistveno dražji bencin kot pri nas ... OK, nič ne bi rekel, če bi Financarji iz dneva v dan flancali o ekstremnih davkih v Sloveniji, ker bi bile razlike v davkih oziroma javnem sektorju v primerjavi z drugimi državami ekstremne (= 50% ali več), dokler pa so razlike 5% ali manj, pa naj Financarji raje ustvarjajo kaj bolj produktivnega ... aja, in če bi mene kdo kaj vprašal, kje bi jaz prišparal, bi v tem trenutku nehal plačevati skoraj milijardo evrov Američanom zato, da nas z NATO ne branijo pred nikomer, ker nas pred terorizmom in migranti dokazano branit ne morejo, Rusi pa so predaleč in nimajo nobenega interesa, da bi nas napadli in okupirali, ker imajo Rusi svoje vode in gozdov dovolj, drugega pa mi nimamo ...

[crt]
> [vexy77]
> Po vašem mnenju torej rabimo politika z jajci, ki bi zreduciral JS in število zaposlenih za npr 25%-30% (odstotek je nepomemben). Kaj se dogaja z njimi po vašem? Nekaj odstotkov bo našlo morda službe, večino njih zaradi neprimernosti izkušenj nikjer ne potrebujemo v takšnem številu torej končajo na breme nas preostalih - s socialnimi transferji, zmanjšano potrošnjo, manj zbranega davka, itd...

ce lahko vskocim....

morda lahko nastejes kaksne druge argumente za ohranitev zaposlitev v javnem sektorju, tile zgoraj pa so bolj posevni.

zakaj:

- manj zbranega davka: ker prihodki zaposlenih v javnem sektorju prihajajo iz proracuna, je prav vseeno, koliko je od teh prihodkov dohodnine, ddv etc, ker je to se vedno neto odliv iz proracuna, razen ce bi skupna davcna stopnja na place javnozaposlenih bila 100%.

- socialni tarnsferji: to, da nekdo prejema socialno pomoc, namesto da bi bil zaposlen v javnem sektorju, je manjsi izdatek proracuna, kajti socialna pomoc je manjsa od place.

- manjsa potrosnja: tisti, ki ne prejema place, ceteris paribus seveda res manj trosi, vendar ce trosi placo, prejeto iz proracuna, je to analogno kot druga proracunska poraba in ni potrebna fizicna oseba kot posrednik.

zgoraj si omenil tudi neprimernost izkusenj. to je zelo dobra omemba.

kajti strosek place zaposlenega v javnem sektorju je direktni denarni strosek in je povsem OK, ce zaposleni opravlja delo, s katerim zagotavlja neko koristno storitev.

Mojo izjavo si vzel iz konteksta, nisem našteval argumentov za ohranitev služb v JS, temveč sem želel od sogovornika argumentiran odgovor glede masovnih odpuščanj in ekonomski vidik le-tega.

Razlogi za sluzbe v JS so enaki kot drugje - preživetje. Ali je delo zaposlenih v JS upravičeno takšnih stroškov, kot jih dejansko predstavljajo, je bistveno za debato.

Po tvojih alinejah :
- davki : bolj sem imel v mislih DDV in verižne transakcije med deli/subjekti ek.trga, skozi katere gre poraba zaposlenih iz JS. Sicer je res, da se ta denar troši iz proračuna, ampak pride nazaj, vmes pa poskrbi za celo verigo subjektov in posledično delovna mesta znotraj le-teh. Tudi glede dohodnine tistih v JS ni tako crno-belo kot predstavljas - vsi prispevki, dohodnine in ostale davščine se na koncu vrnejo v proračun države, od koder smo jih v osnovi zapravili, logična posledica tega je dejstvo, da je dejanska neto proracunska poraba za njihove place enaka NETO PLACI (zmanjšani za neto učinek multiplikatorja skozi DDV in verižne transakcije med ek.subjekti na trgu kot posledico),

- soc.transferji: že res, da je socialni transfer manjši od neto place v JS, vendar le navidezno oz nominalno. Tudi za brezposelne na socialki se plačajo vsi bruto prispevki, tako da jih lahko za primerjavo izpustiva na eni in drugi strani. Če hkrati upoštevaš dejstvo, da brezposelni dobi ta denar 'zastonj' (ne da bi opravil zanj kakršnokoli delo), je razlika v primerjavi z zaposlenim v JS približno enaka strošku zimskih gum za vse avtomobile v voznem parku javnih služb. Načeloma pa se tukaj strinjam s tabo, nominalni strošek nekoga na soc.podpori je manjši od stroška zaposlenaga v JS (s privzetim, da tisti zaposleni ne opravi niti 1h koristnega dela),

- manjša potrošnja : se ne strinjam, analogna primerjava ne drži. Država ne more npr zaviti v frizerstvo ali k privat zdravniku in tam zapravit mase denarja, ki zagotavlja prejemnikom/izvajalcem storitev njihove plače in eksistenco. Manjša poraba prizadane celoten krog subjektov, kar se koncu pozna v manj dobička, manj prispevkov in davščin, še manj neto porabe in manj novih del.mest. Magični cikel negativne spirale se začne prav z zmanjšano porabo sodelujočih.

Moj pogled : rešitev ni v odpuščanju in poglabljanju krize porabnikov, temveč v ustvarjanju novih delovnih mest. 100.000 novih del.mest z veliko dod.vrednostjo bi konkretno spremenilo situacijo. Kako pridemo do tega? S preplačanimi in zgrešenimi investicijami prav gotovo ne, kljub temu da je država potrošila milijarde za taksne javne investicije. In spet se vrtimo v krogu, čeprav je z moj pogled enostavno - velika težava ni v porabi, ampak v premajhnem obsegu produkcije in ustvarjene dod.vrednosti.

[vexy77]
Po tvojih alinejah :
- davki : bolj sem imel v mislih DDV in verižne transakcije med deli/subjekti ek.trga, skozi katere gre poraba zaposlenih iz JS. Sicer je res, da se ta denar troši iz proračuna, ampak pride nazaj, vmes pa poskrbi za celo verigo subjektov in posledično delovna mesta znotraj le-teh. Tudi glede dohodnine tistih v JS ni tako crno-belo kot predstavljas - vsi prispevki, dohodnine in ostale davščine se na koncu vrnejo v proračun države, od koder smo jih v osnovi zapravili, logična posledica tega je dejstvo, da je dejanska neto proracunska poraba za njihove place enaka NETO PLACI (zmanjšani za neto učinek multiplikatorja skozi DDV in verižne transakcije med ek.subjekti na trgu kot posledico),
- manjša potrošnja : se ne strinjam, analogna primerjava ne drži. Država ne more npr zaviti v frizerstvo ali k privat zdravniku in tam zapravit mase denarja, ki zagotavlja prejemnikom/izvajalcem storitev njihove plače in eksistenco. Manjša poraba prizadane celoten krog subjektov, kar se koncu pozna v manj dobička, manj prispevkov in davščin, še manj neto porabe in manj novih del.mest. Magični cikel negativne spirale se začne prav z zmanjšano porabo sodelujočih.

kakorkoli se je ta denar pretakal, je prisel iz proracuna in vsebinsko spada v proracunsko porabo (pustiva zdaj formalno klasifikacijo, gledamo dejanski vir).

ali bi ta proracunska poraba, ce se ne bi dogajala prek javnozaposlenih fizicnih oseb kot prijaznih posrednikov, imela drugacno strukturo (kot si ze omenil)? najbrz ja.

vendar to ne pomeni apriori izpada v celotni mnozici storitev, plac, eksistenc, temvec pac pomeni drugacno strukturo storitev in nanje vezanih plac in eksistenc. ne rabis tolko frizerjev, rabis pa tolko vec za-karkoli-ze-proracun-direktno-porablja.

proracu nska poraba je na koncu proracunska poraba, tudi ce je to... recimo temu javno-zasebno partnerstvo prek javnozaposlenih :)

glede tega, da v casu krize ni neka huda resitev poleg ze tako padle zasebne krciti se javno porabo (in posledicno, da je evropski "sparat je treba, pa naj stane, kar hoce" odziv na krizo krneki), se vsekakor strinjava. jaz samo dodajam, da je denar iz proracuna denar iz proracuna, princip je isti, sve su ostalo nianse.

... vseeno pa ti stopim korak blizje v naslednjem, cesar sicer ti nisi omenil (vsaj ne v najinem pogovoru, se opravicujem, ce je prej ze bilo, nisem sledil od zacetka).

zaposlenost je dejansko tudi sama po sebi cilj - tudi izven racunanja denarne ekvivalence. ker ima psiholoski ucinek za cloveka in ne samo psiholoskega, temvec tudi to, da ostaja "uporaben" - da ohranja kontakte, znanja, aktivnost. v tem smislu je cisto ok tisto keynesovo "ce ne drugega, lahko drzava zakoplje lonce denarja in poslje folk jih odkopavat".

seveda ima tudi to drugo plat (madona je enih drugih plati) - ce je nekdo zaposlen tako, da predvsem gleda na uro, potem s tem v bistvu ne ohranja nicesar razen svoje samopodobe. v tem smislu noben bullshit job ni ni neka tezka zmaga, pa ce je to odkopavanje loncev ali pa to, da si referent za istrazivanje ruda i gubljenje vremena.

in ja, ne glede na to, kaj se razni tukaj pogovarjamo, bullshit jobi seveda so trend, ne samo v javnem sektorju in nikakor samo v sloveniji.

In spet se vrtimo v krogu, čeprav je z moj pogled enostavno - velika težava ni v porabi, ampak v premajhnem obsegu produkcije in ustvarjene dod.vrednosti.

ugotovitev kot taka je vsekakor enostavna in tocna, tezko bi bilo se ne strinjati z njo. nima pa velike prakticne vrednosti, kajti od ugotovitve do resitve je se zelo dalec.

ce bi osebno ravno po vsej sili moral izolirati par odlocilnih "sistemskih" problemov, bi vzel kot a) sodstvo (kajti zaupanje v pravila in izvajanje pravil je zelo osnovna stvar, kljucna za vse igralce na trgu) in b) hudo pomanjkanje vodstvenih sposobnosti tako v javnem kot zasebnem sektorju. velja pa tu enako kot ze zgoraj povedano glede ugotavljanja in prakticne vrednosti :)

[vexy77]
> [tstih]
> > [vexy77]
> > S hujskanjem proti tistim, ki za svojo eksistenco delajo v javnem sektorju, se ne bo razresila prav nobena tezava.
>
> Ravno obratno je. Zato ker tega v preteklosti nismo počeli imamo danes težave. Te težave in neravnovesja je potrebno popraviti in to zahteva ogorčen prepir in žal tudi malo večja jajca od Mira Cerarja. Nenazadnje se bo Miro in vsa njegova ekipa po propadu vrnila v javni sektor in ne v gospodarstvo.

Hm. V odgovoru ni povezave ne s clankom ne z mojo trditvijo, ampak se vseeno me zanima teoreticni zakljucek negacije moje trditve.

Po vašem mnenju torej rabimo politika z jajci, ki bi zreduciral JS in število zaposlenih za npr 25%-30% (odstotek je nepomemben). Kaj se dogaja z njimi po vašem? Nekaj odstotkov bo našlo morda službe, večino njih zaradi neprimernosti izkušenj nikjer ne potrebujemo v takšnem številu torej končajo na breme nas preostalih - s socialnimi transferji, zmanjšano potrošnjo, manj zbranega davka, itd... Moje vprašanje : kakšen je ekonomski učinek domnevne racionalizacije v predlagani rešitvi? Bom kar sam odgovoril, skoraj ničen, Z izjemo moralnega zadoščenja peščice tistih, ki verjamejo, da nam s takšno potezo zagotovijo napredek ali izboljšanje stanja. Žal, niti približno, gre za iluzijo, ki nima osnove v financah.

Na tem forumu je še vedno veliko takšnih, ki agitirajo k temu, da bi bilo treba državo oklestiti do skrajnosti. Le deloma imajo prav, oklestiti bi jo bilo treba na nivoju vojske na primer, nikakor na nivoju storitev, ki omogočajo socialno sprejemljiv nivo življenja. Zato ponavljam, ne hujskanje proti JS, le proti odlocevalcem pride prav kot rešitev. Država smo mi vsi, politiki in njihove stranke imajo konkretna imena.

Bom še jaz tukaj vskočil, če lahko .... :)

Ko sem poslušal studio ob 17h na 1. radijskem programu nacionalne greznice, ta teden (torek ali sreda) z ministrom za javno upravo in predsednikom sindikata opičnjakom Štruklom, kako se je hvalil in trkal po joškah, kako je JS nosil največje breme krize in kako si je največ odtrgoval od ust; še posebno učiteli, in kako mu zdaj to pripada nazaj, potem ti je lahko JASNO, da marsikaj, če preskočimo besedico VSE ne štima.

Od povsem sistemskih butalskih napak, npr. da se bodo vse zapadle obveznosti odpravile ob 1,7% rasti BDP, do vsega ostalega! Socialnega sveta in ne vem še česa. Odprave anomalij v plačilnih razredih ipd.

In kako naj bi to izgledalo v NE-Butalski državi!?????

Butalci si želijo razdeliti še nerealiziran kos pogoče, za katerega se domneva, da bo učakal luči dan. In čeravno Butalci niso niti samo-zadostni; beri: pojedo več, kakor spečejo in še več: sosedom Tepanjcem so dolžni celo pogačo.

Kako rešiti zdaj ta Butalski priblem s pogačo!?

* Za namig pritisnite *
** Za rešitev pritisnite **
*** Rešitev: Butalcem vzameš pol nerealizirane pogače, za ostalo polovico pa naj se reprezentativni opičnjaki iz sindikatov sami zmenijo, morda celo dogovorijo, kako in-med kaj jo bodo delili.

Še NAGRADNO VPRAŠANJE za najbolši karton piva (po lastni izbiri) in polletno naročnino na častnik Finance.si:

KOGA ( KDO ) bo naslednji postrižen/izbrisan v deželi Butalski!?

[crt]

ce bi osebno ravno po vsej sili moral izolirati par odlocilnih "sistemskih" problemov, bi vzel kot a) sodstvo (kajti zaupanje v pravila in izvajanje pravil je zelo osnovna stvar, kljucna za vse igralce na trgu) in b) hudo pomanjkanje vodstvenih sposobnosti tako v javnem kot zasebnem sektorju. velja pa tu enako kot ze zgoraj povedano glede ugotavljanja in prakticne vrednosti :)

Hvala da nosis "zezlo zmernosti" :-)

mislim da je problem b) mozno resevati s sistemsko preureditvijo:

V javnem sektorju tako, da se nekatere storitve postopoma privatizira, in potem v obliki socialne drzave skrbi za to, da uporabniki se vedno imajo dostop do storitve.

Skratka vec zdravstva (lahko tudi komplet neurgentno) bi privatizirali, in zavarovalnice tudi, hkrati pa bi drzava zahtevala minimalni standard za prisotnost na trgu zavarovalnic in pokrivala osnovno zavarovanje brezposelnim in tistim s prenizkimi prihodki.

Vec solstva bi privatizirali, in bi revnim in pismenim dali drzavno solnino, pa naj gre na katero solo sam hoce.

Skratka se vedno socialna drzava ki jo slovenski plebs ljubi, se vedno isti drzavni output denarja, ki gre v potrosnjo, ne v sparanje - ampak od spodaj navzgor, tako da se konkurenca tepe za stranko ki placuje. Tako bi ponudniki storitev bili zainteresirani, da so racionalni, in da za cimmanjso ceno ponudijo cimvec storitve.

Ker zdaj se denar potala od zgoraj glede na neke uradnisko dolocene normative, potem pa se ustanove trudijo, da bi cimmanj potrosile za uporabnike in cimvec za sebe - in ta "za sebe" so ponavadi visji v hierarhiji zaposlenih, praviloma tisti, ki so bolj spretni v boju "za sebe". Kljub temu da je to naravno, bi bilo tega manj, ce k neki izrazito k sebi obrnjeni instituciji porabnikov ne bi bilo vec, ker bi svoj privat ali socialni denar nesli tja, kjer bi dobili vec.

problem b) v privat sektorju je largely problem lastnikov, ne managerjev. V sloveniji imamo tri ali stiri velika podjetja, kjer lastnik tudi v razvitem kapitalizmu ne bi mogel agilno spreminjati kulture managementa. In ta tri ali stiri podjetja sploh niso tako slaba :-)

Imamo pa 10.000 srednjih in malih podjetij, ki so povsem odvisna od lastniske pameti. In ce bi tukaj pustili vec trga bodo slabi lastniki scasoma potonili in dobri splavali. Pomemben del tega je spet odvisnost od drzavne potrosnje - ce se polovica teh podjetij v 30 ali celo 50 odstotkih napaja s servisiranjem javnih porabnikov - obcin, sol, bolnic, zdr domov - pri mojih I.T. strankah je pogosto bilo tako - je spet uspesnejsi tisti podjetnik, ki maze lokalne politicne bogove, od tistega ki dodaja vrednost. Kar bi spet bilo reseno, ce bi bili manj odvisni od drzavne potrosnje, ker bi denimo zdr. dom bil privat, in bi za menjavo strehe ali fasade najel najboljsega, ne pa najbolj politicno skonektanega posameznika.

Skratka, socialo moramo furat od spodaj navzgor, ne pa od zgoraj dol.

Sodisca pa so beyond my scope. To je tok sfukano od najosnovnejsih por, pomoje ze v izobrazevanju pravnikov, da bo trajalo desetletja. Vse kar lahko naredimo zdaj je, da po nakljucju pokasiramo pametnega premieja ki svoji vladajoci koaliciji zvije roke na hrbet in uvede massive brisanje kompleksne in kontradiktorne zakonodaje in uvaja preprosto in manj birokratsko drzavo. Ampak s tem bo sel direkt kontra volivcem, ki jim mora vse zrihtat drzava in hocejo za vsak kurac imet javni pritozbeni in inspekcijski organ z obsirnimi pravilniki.

Mimogrede, tonimoznosamovsloveniji. Mojega soseda v Angliji so pred kratkim klicali iz uprave za environment, da njegov pes prevec laja. Njegov pes sicer nikoli ne laja, ampak zaskrbljeni anonimni prijavitelj je pac prijavil. Ampak vsaj clovek v tej upravi za trazenje lajajocih psov je bil razumen.

Strižejo vse! :)

Bo kdo in kdo bo izbrisan!?

* Katero pivo ti to piješ!? :))

[rename]
Ale.

A se da kje v sloveniji dobit dober, lahek tocen ale?

Najdu sm nekaj lukenj po ljubljani kjer dobis en ali dva ale tocena pira, ampak vedno so taki mocni, orenk bridki.

Ce kdaj prides v Anglijo se javi, bova sla na degustacijo :-)

[rename]
Hvala za vabilo.
Ko prideš v LJ se mi pa tudi javi, v moji kleti je vedno raznolika zaloga. Nabavljam pri www.pivoljub.si
Na točenega pa grem v Old London Pub v Trzinu.

Bom sporocil ob priliki. Vsekakor je clovek ki ima zalogo ale pirov v sloveniji nacionalni zaklad posebnega pomena :-)