Kako, da ne smejo misliti. Morajo. Tako, kot jim je zapovedano. Ce mislijo drugace, morajo pa tiho bit.

Kaj pa, če ne znajo misliti?

[sirota]
Kaj pa, če ne znajo misliti?

Dobijo pomoč.

Sodnica Vesna Bergant Rakočevič je čestitala sodnici Klajnšek za pogum, še preden je bilo v zadevi Patria pravnomočno odločeno. Kot vidim, je kršila Zakon o sodniški službi.

Bolj kot burke in nemih sodnikov nas je strah lenih sodnikov. Vzemimo Bavčarjevo sodnico, ki menda še vedno piše sodbo, ki jo bo napisala v »razumnem« šestmesečnem roku, in bo zaradi njene lenobe vse skupaj zastaralo. Pri tej sodnici ni pravo vprašanje, če ji je dovoljeno misliti, pravo je vprašanje zakaj noče delati? Če njen primer generaliziramo je pravo vprašanje zakaj so sodniki leni in nočejo delati in šele potem pride na vrsto vprašanje zakaj nočejo misliti.

Ali je v Sloveniji sodnikom dovoljeno misliti?


Kdor misli ne gre za sodnika in si kruh najde drugje.

Problem je, da se slovenski sodniki ne znajo, nocejo, ali pa ne smejo (?) izlociti ob zadevah, kjer imajo konflikt interesov. To bi resilo vecino problemov, o katerih govori clanek.

Saj v ZDA imajo sodniki tudi prepricanja in politicno "barvo". To, da bi sodnik moral biti na vse nacine nepopisan list papirja je tipicno slovenski bebav ideal.

Najhujši primer spodkopavanja sodstva je sicer zahteva nekdanjega generalnega sekretarja vlade in sodnika v mirovanju za izločitev vseh sodišč RS.

Kaj zdaj, ga. Simona? Sodniki smejo ali ne smejo misliti? Jim je prepovedano izražati argumente, ki temeljijo na logiki - naturferštandu, ki pravi, da ne moreš biti nepristranski razsodnik v sporih, v katerih si sam udeležen? Pa čeprav to 10-krat napišeš v Ustavo (z veliko začetnico, ja) in/ali zakon.

[bc123a]
Problem je, da se slovenski sodniki ne znajo, nocejo, ali pa ne smejo (?) izlociti ob zadevah, kjer imajo konflikt interesov. To bi resilo vecino problemov, o katerih govori clanek.

Saj v ZDA imajo sodniki tudi prepricanja in politicno "barvo". To, da bi sodnik moral biti na vse nacine nepopisan list papirja je tipicno slovenski bebav ideal.

... ja, in to nepopisan list z dolgoletnimi izkušnjami ...

Bravo, Simona. Pet zvezdic.

Simona, sumim, da gre pri pobudi predsednice Upravnega sodišča za odziv na ta intervju: www.delo.si/sobotna/...-luci.html

Intervju s sodnikom se splača prebrati. Vsak naj potem sam oceni, kakšen je namen pobude predsednice Upravnega sodišča. Kot zagon za izboljšanje delovanja sodstva ali kot poskus utišanja kritično mislečega sodnika? Vprašanje je retorično.

V povprečju slovenskim sodnikom manjka osebna in strokovna integriteta in so pripravljeni obiti zakonodajo in dejstva, ko jih t.i. pravna stroka pouči o pravilni uporabi predpisov; tudi popolnoma jasnih določil . Seveda za posamezne interese , ki v posledici lahko nosijo tudi napredovanja po nazivih in plačah. Bistvo delovanja revolucionarnega sodstva in nedelovanja pravne države je v uveljavljanju posameznih interesov v sodnih postopkih s pomočjo t.i. pravne stroke. Za nepoznavalce pojasnjujem, da pojem "pravna stroka" vsebuje pretežno naročene in tako ali drugače plačana pravna mnenja .

Eve večjih perverzij in potrate časa v slovenskem sodstvu je sistem po katerem višje in vrhovno sodišče ter tudi ustavno sodišče vračajo sodbe na nižja sodišča.

Čeprav meni Klemenčič ni všeč, podpiram njegov namen, da bi morali sodniki na višjih inštancah odločiti v zadevi.

Drugače se pa strinjam s poanto članka. Duhovno stanje sodnikov je porazno. Razumevanje prava, logično mišljenje in sklepanje itd. so sodnikom nekaj tujega. Prav tako vsako kritiko razumejo kot oseben napad na njih. Samo ozkogled, duhovno osiromašen in razumsko omejen človek ni sposoben ločevati med argumentom in osebnim napadom.

Sodstvo je potrebno reforme, še pred sodstvom pa smo reforme potrebni mi sami. Skrajni čas je že da se enkrat za vselej pozabi na socializem, ki ga ni več že 25 let in se dokonlčno vživi v kapitalistično družbeno ureditev. Najboljši znanilci socializma v podzavesti so pa ravno ne sodniki temveč novinarji in politiki, ki imajo še kar vsi v svoje male možgane vgrajen čip z socializmom, pa naj bodo to novinarji javne elektronske mreže, zasebnih mrež ali pa novinarji tiskanih, tako ali drugače, medijev. Te mentalni bednikio na levi in desni strani enostavno ne razumejo da v kapitalizmu živijo različno bogati ljudje in da je to ob upoštevanju naravnega prava eden od aksiomov kapitalizma kar je razumljivo vsem razen novinarjem in politikom. Novinarji in politiki so enostavno simaski dvojčki, ker eni brez drugih enostavno pri nas ne morejo. NOvinarj in mediji so enostanvo povedano ceneni portparoli posameznih politikov, političnih strank in političnih opcij. Sodniki in sodstvo so zgolj in samo posledica teh in takšnih razmer, ko se o določenih sodnih primerih namesto na sodfiščih odloča v kabinetih politikov in političnih strank novinarji pa te rabote podpirajo z vnaprejšnjim javnim obsodbami v medijih preden sodišče sploh začne z delom.
Skrajni čas bi će bil da bi novinarji začili složno delati proti politiki splošno ker bi s tem pomagali ustvariti tisto za kar smo se zavzemali 25 let nazaj in tako ustvarili pogoje za normalno sodstvo in normane naravne pogoje življenja v družbi in državi, da ne bomo več eni od drugih iskoriščani in da bo vsak živel v in po svojih sposobnostih po naravnem pravu brez posredovanj države razen v ekstremnih pogojih.