Strani: 1

anon-305462 sporočil: 287
[#2617242] 19.09.16 08:12
Odgovori   +    0
Kvaliteta izobraževanja je v Sloveniji zelo visoka glede na skupni izplen. Plača visokoizobraženega kadra (razen uradnikov v JS) je mnogo prenizka glede na znanje. Izšolamo pretežno (!) dobre kadre, ki jih v tujini cenijo. Se splača? Presodite sami.
bc123a sporočil: 48.253
[#2617271] 19.09.16 10:25
Odgovori   +    4
Še raje kot pred dvema letoma pa študiramo družboslovne vede – kar 41 odstotkov študentov v Sloveniji se namreč odloči za študij družboslovja, čeprav je stopnja zaposlenosti za te smeri študija druga najnižja (81 odstotkov, takoj za izobraževanjem). Pred dvema letoma je delež slovenskih študentov na družboslovnih vedah znašal 32 odstotkov, zdaj pa smo z 41-odstotnim deležem v samem vrhu držav OECD.
Naravoslovni in tehnicni faksi se pa na trepalnice mecejo da zapolnijo vpisna mesta..

Drzava pa nic. Bodoci volilci zdruzene levice (in potencialno desno-socialisticnih populisticnih gibanj) ji ocitno ustrezajo?
tstih sporočil: 5.199
[#2617284] 19.09.16 11:50
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: tstih 19.09.2016 11:50
Predlogi, ki bi to statistiko naredila nekoliko manj uradnisko.

1) Statistika o tem koliko izobrazenih konca v javnem in koliko v zasebnem sektorju. Ko sem zadnjic preverjal smo za uciti desetletnike trivijalne matematike zahtevali znanstvene kadre. npr. univ.dipl.ing. in jih na ta nacin pocrpali iz gospodarsva. Srcne vzpodbujevalnike pa so izdelovali tehniski kadri.

2) Koliko izmed povrnjenih sredstev je okoli riti iz enega v drugi zep t.j. iz javnega sektorja nazaj v javni sektor. Glede na to da v javnem sektorju gojijo kult izobrazbe in nekoliko manj znanj in sposobnosti in si posledicno odrejajo visje place kot v gospodarstvu; bi bilo res zanimivo vedeti koliksen davcni ROI pa kot drzava dosegamo na izobrazenega v gospodarstvu?

Ce povzamem bi bilo lepo enkrat za spremembo videti statistike, kjer drzava dejansko ne bi merila same sebe in si sama postavljala metrik (se mnogo bolj zabavna je ideoloska metrika koliko % porabimo za izobrazevanje, kar ne more biti cilj per se, ampak mora imeti podlago v neki resnejsi vzrocno-posledicni meritvi), ampak bi merila dejanski ucinek na gospodarstvo.
najobj sporočil: 31.870
[#2617293] 19.09.16 12:28 · odgovor na: bc123a (#2617271)
Odgovori   +    1
[bc123a]
>Še raje kot pred dvema letoma pa študiramo družboslovne vede – kar 41 odstotkov študentov v Sloveniji se namreč odloči za študij družboslovja, čeprav je stopnja zaposlenosti za te smeri študija druga najnižja (81 odstotkov, takoj za izobraževanjem). Pred dvema letoma je delež slovenskih študentov na družboslovnih vedah znašal 32 odstotkov, zdaj pa smo z 41-odstotnim deležem v samem vrhu držav OECD.

Naravoslovni in tehnicni faksi se pa na trepalnice mecejo da zapolnijo vpisna mesta..

Drzava pa nic. Bodoci volilci zdruzene levice (in potencialno desno-socialisticnih populisticnih gibanj) ji ocitno ustrezajo?
... eh, saj razporeditev študentov je bolj ali manj v skladu z Gaussom, le da smo mi že nekaj cajta "družba znanja", kjer mora vsak pismen študirat ... khmm, in kot je pred mnogimi leti rekla moja gimnazijska prfoksa za fiziko, da je na pravu samo fluorografiranje obvezno, to očitno velja še danes ...

P.S.: "država" lahko zapre vse družboslovne fakse v vsaki slovenski vasi in drastično omeji vpis na družboslovje v Ljubljani in Mariboru, ampak potem mi ne bomo več "družba znanja" in se ne bomo mogli meriti z "razvitimi", kaj šele da bi bili celo boljši od njih, kot smo sedaj ...
tstih sporočil: 5.199
[#2617311] 19.09.16 14:21 · odgovor na: bc123a (#2617271)
Odgovori   +    12
[bc123a]
Naravoslovni in tehnicni faksi se pa na trepalnice mecejo da zapolnijo vpisna mesta..
Drzava pa nic.
Kako mislis drzava nic? Drzava trdo dela, da je tako. Kdo bo sel pa studirat jedrsko fiziko, da mu bo potem FDV-jevec v javni upravi razlagal eticno znanost navzdol, iz 52. v 32. placni razred?

Spodbude v druzbi so zastavljene nezdravo. Papirji pretirano avtomaticno in brez kaksnih dosezkov vodijo do boljsih pozicij, se posebej ocitno v javni upravi, ki je hkrati tudi najboljsi placnik kadrov v drzavi. Giddens bi rekel, da smo kot druzba ob prehodu iz fevdalizma v socializem ohranili mocne formalne razlike in sibke neformalne; s kapitalizmom v katerem je ravno obratno pa se spogledujemo zelo sramezljivo.

Ce smo torej rahlo Indijci in ne zaupamo spontanim interakcijam med ljudmi potem seveda potrebujemo nekoga, ki bo razsodil kdo je katera kasta. Oziroma na teh prostorih bolj kdo je "boljsevik" in kdo "manjsevik". To vlogo je imela nekoc partija oz. politkomisarji; danes pa je arbiter akademija, gospodarstvo v drzavni lasti in javni sektor. In to pocne po svoji podobi s ciljem repliciranja sebe.

[...nalasc napisano uporabljajoc izrazoslovje in koncepte, ki jih tudi marksisti razumejo...]
anon-310206 sporočil: 370
[#2618203] 24.09.16 10:14
Odgovori   +    0
za družboslovje se odločajo,ker je tam najlažje priti do diplome in ker je sistem naravnan na osnovi nazivov in ne na osnovi dela.

Strani: 1