Bodimo realni, seveda je denar iz helikopterja realnost, saj lahko ugotovimo, da država od začetka krize, torej že vsaj 8 let iz helikopterja meče denar zaposlenim iz javnega sektorja. Ne rečemo da je to narobe, zagotovo pa je napačno, ker država ta denar izpleni oz. vzame nam iz zasebnega sektorja. Torej, oni v javnem sektorju imajo več in zapravljajo več, mi ki ta denar ustvarimo imamo manj in zapravljamo manj. Vzemimo sveži primer. Vlada je zvišala davek na dobiček in kaj bo s tem denarjem? Iz helikopterja ga bo zmetala najbolj plačanim ljudem v Sloveniji, ki jih je največ v javnem sektorju (?). Ponovno bodo oni imeli več, mi ki smo ta denar ustvarili pa manj.

Tudi javni sektor je del gospodarstva. Res je, da je javni sektor konkurenca zasebni iniciativi, tako ej tudi prav. Denar se ustvari tako, da se natisne. Njegov smisel je, da kroži. Imaš torej izbiro, da se zaposliš v javnem sektorju ali pa se greš zasebno iniciativo in si boljši od javnega sektorja in zato bogatejši. Bodo pa tvoje storitve logično dražje, če si boljši in si te bodo lahko privoščili le bolje plačani. Mogoče bi bilo smiselno, da se javni sektor razžiri na vsa področja, recimo, da bi imeli državne vodovodarje, električarje, šivilje...itd, ki bi prisilili zasebni sektor k višji kvaliteti in nižjim cenam.

[inflacija123]
Tudi javni sektor je del gospodarstva. Res je, da je javni sektor konkurenca zasebni iniciativi, tako ej tudi prav. Denar se ustvari tako, da se natisne. Njegov smisel je, da kroži. Imaš torej izbiro, da se zaposliš v javnem sektorju ali pa se greš zasebno iniciativo in si boljši od javnega sektorja in zato bogatejši. Bodo pa tvoje storitve logično dražje, če si boljši in si te bodo lahko privoščili le bolje plačani. Mogoče bi bilo smiselno, da se javni sektor razžiri na vsa področja, recimo, da bi imeli državne vodovodarje, električarje, šivilje...itd, ki bi prisilili zasebni sektor k višji kvaliteti in nižjim cenam.

M.A.R.Š.

[inflacija123]
Mogoče bi bilo smiselno, da se javni sektor razžiri na vsa področja, recimo, da bi imeli državne vodovodarje, električarje, šivilje...itd, ki bi prisilili zasebni sektor k višji kvaliteti in nižjim cenam.

Šala stoletja.

Tudi javni sektor je del gospodarstva.

Zaustavi se že pri prvi definiciji. JS ni in nikoli ne bo gospodarstvo, ker ne ustvarja nobene vrednosti, ampak je parazit, ki vedno in povsod preži na gostitelja (gospodarstvo). Žal ga v SLO neizmerno uničuje. Če bi tvoja definicija držala, bi bila Grčija ena izmed najbolj bogatih držav na svetu, vemo pa vsi, da je ravno obratno. Najbrž se ti že celo življenje povaljuješ pri teh parazitih in v celem svojem življenju nisi zaslužil niti za radirko :)).

O saj, takole naj bi po levakarsko izgledal UTD...
Ne bo samo eden (torej zamenjava za vse socialne transferje, ker potem bi se ves pretopil v realni sektor (zivila in avtomobili)), temvec bo za vsako podrocje po eden (kultura, solstvo, zdravstvo, UE,...), katerega bos lahko porabil samo tam.
Nujno bomo potrebovali se ministrstvo ali dva za UTD, skupaj z vsemi prepotrebnimi direktorati in agencijami..
Grem po frotirko ...

[inflacija123]
Tudi javni sektor je del gospodarstva. Res je, da je javni sektor konkurenca zasebni iniciativi, tako ej tudi prav. Denar se ustvari tako, da se natisne. Njegov smisel je, da kroži. Imaš torej izbiro, da se zaposliš v javnem sektorju ali pa se greš zasebno iniciativo in si boljši od javnega sektorja in zato bogatejši. Bodo pa tvoje storitve logično dražje, če si boljši in si te bodo lahko privoščili le bolje plačani. Mogoče bi bilo smiselno, da se javni sektor razžiri na vsa področja, recimo, da bi imeli državne vodovodarje, električarje, šivilje...itd, ki bi prisilili zasebni sektor k višji kvaliteti in nižjim cenam.

Javni sektor nikoli nisem jemal kot konkurenco mojem zasebnem podjetju, kvečjemu jih jemljem kot podporo moji dejavnosti in pravzaprav brez sodelovanja z javnim sektorjem svoje dejavnosti sploh ne bi mogel opravljati. Večkrat smo slišali iz različnih virov, da je v javnem sektorju vsaj 30% preveč zaposlenih. Kako bi najlažje in najmehkejše zmanjšali število zaposlenih v javnem sektorju? S privatizacijo šol, zdravstvenih domov, bolnišnic, centrov za socialno delo, vrtcev...S tem npr. šole in bolnišnice ne bi izginile iz Slovenije, le upravljane in vodene bi bile bolj učinkovito. Za primer, vzemimo osnovno šolo, ki je dana v koncesijo. Misliš, da bi koncesionar dovolil, da mu učitelji zaposleni za polni delovni čas imajo pouk npr. 10 ur na teden in z delom zaključijo že ob 10. ali 11. uri? Misliš, da bi koncesionar zdravstvenega doma dovolil, da vsak zdravnik ima svojo sestro – tajnico, ki premetava papirje in vpije na paciente? Misliš, da bi v bolnišnici dovolil zaposlitev kupa tajnic in pomožnega osebja? Misliš, da bi dovolil, da njegovi zdravniki popoldan "fušajo" pri konkurenci? Misliš, da bi zasebnik dovolil "korupcijske bonuse" pri nabavi medicinske opreme in materiala?

"Helicopter money" je zadnji stadij reševenja nerešljivega, ko oblasti iz obupa poskušajo z natiskanimi konfeti delati čudeže. Kot bi predoziranega narkomana, ki že en teden ni več pri zavesti, reševali z infuzijo nerazredčenega heroina.

Helicopter money je zadnji stadij sesuvanja ekonomije na socialističen način, kjer se krade že tako shiranim producentom in razdeljuje med (hmm, priviligirano?) rajo.

Komaj čakam, da TadejK tole nekako racinalizira kot edino dobro in pravilno početje. Sigurno nas bo obvarovalo recesije, sploh, če vse skupaj prekrijemo z miljardiacami novih, svežih kreditov.. le kaj bi lahko šlo narobe? Moramo pač nadaljevati ravbarske rabote in prek zmožnosti, dokler bo šlo, bo šlo, naprej naj se pa ukvarja nova vlada, kaj pa bo raja potem... no, naj se potem drugi yebbeyo s tem. V Grčiji se je lepo izšlo, ne?

Po mojem ima tudi UTD, kot ga predlaga Kotnik, kot vsaka palica, dva konca.
Zviševanje inflacije verjetno ni namenjeno samo sebi, ampak zagonu potrošnje in s tem gospodarstva?
Če bi bil UTD dovolj velik, bi podpiral lenobo. Marsikdo bi se potem "prezaposlil" na sončno upravo. To pa pomeni, da bi lokalno gospodarstvo zaradi tega lahko zamiralo.

Danes sicer velja splošno prepričanje, da proizvodnja ni problem. Problem naj bi bila potrošnja. To pa je verjetno posledica Kitajske. Že zdaj so mi znani primeri, ko lokalno gospodarstvo ne more povečevati proizvodnje, ker ne nejde ustrezne delovne sile.

Lahko se torej zgodi, da bo UTD zagnal predvsem kitajsko gospodarstvo. Lokalnega pa uničil.
Slovenski pregovor pravi: Brez dela ni jela. Če se bomo lahko nažirali brez dela, pa pogoj za jelo torej odpade. Kdo bo potem delal?

Cene ob tem bodo šle v nebo (povečalo se bo povpraševanje in zmanjšala ponudba). Parcialni cilj (inflacija) bo dosežen...

[inflacija123]
Tudi javni sektor je del gospodarstva. Res je, da je javni sektor konkurenca zasebni iniciativi, tako ej tudi prav. Denar se ustvari tako, da se natisne. Njegov smisel je, da kroži. Imaš torej izbiro, da se zaposliš v javnem sektorju ali pa se greš zasebno iniciativo in si boljši od javnega sektorja in zato bogatejši. Bodo pa tvoje storitve logično dražje, če si boljši in si te bodo lahko privoščili le bolje plačani. Mogoče bi bilo smiselno, da se javni sektor razžiri na vsa področja, recimo, da bi imeli državne vodovodarje, električarje, šivilje...itd, ki bi prisilili zasebni sektor k višji kvaliteti in nižjim cenam.

Lahko se temu samo nasmehnem. Lahko bi bil pa tudi resno hud. Pa rajši ne bom.

[jezst]
Komaj čakam, da TadejK tole nekako racinalizira kot edino dobro in pravilno početje.

Lahko jaz. Malo beri v Financial timesu (komunajzarski casopis, prekleti anglezi) o tem, kaj pise krog okrog Izabele Kaminske o "age of plenty".

Hipoteza je, da je vsaj zahodni svet, prisel v stopnjo ko lahko proizvede vse kar rabi, z uporabo manj kot 100% razpolozljive delovne sile.

Jaz se s to hipotezo sicer ne strinjam, ker vsaj za drzave kot je Slovenija, vidim, da je veliko stvari, ki bi jih (sedaj brezposelni) lahko delali, ce ne bi drzava prav naravnost skrbela za to, da so brezposelni.

No, samo toliko, da ne bos mislil, da se hereticne misli utrnejo samo komunajzarju Kotniku, dejansko celo mislim da je Tadej proti UTD, obenem pa (za razliko od vas, svabskih gospodinj) pac ne more mimo dejanskih opazanj makroekonomskih premikov v svetovnem gospodarstvu, ki jih opaza tudi Financial Times.

... Petsto evrov za kulturo tudi v Sloveniji? ...

... OK, zima je sicer še daleč, ampak če jaz zdaj to prav razumem, se bodo ljudje za 500 evrov lahko greli v gledališču, če doma nimajo za kurjavo ... eh, jebiga ...

[bc123a]
> [jezst]

No, samo toliko, da ne bos mislil, da se hereticne misli utrnejo samo komunajzarju Kotniku, dejansko celo mislim da je Tadej proti UTD, obenem pa (za razliko od vas, svabskih gospodinj) pac ne more mimo dejanskih opazanj makroekonomskih premikov v svetovnem gospodarstvu, ki jih opaza tudi Financial Times.

Saj pravim, Grkom se je free money eksperiment dobro izšel.

Zahod proizvede več, kot porabi?? Kje ti blodiš? ZDA VSAK MESEC proizvedejo za približno 50 milijard USD (PO KITAJSKIH CENAH) robe manj, kot jo potrebujejo.

Makroekonomskih premikov? Misliš tistih 250.000.000.000.000 miljard pufa, ki ne bo nikoli poplačan? Ja, to se bo res dobro končalo, ko bo šla monetarna masa zaradi monetizacije tega dolga eksponento - navpično gor (gre že zdaj) ali pa bo pol sveta v defaultu, kar pomeni pol sveta brez plač, pokojnin. Misliš, da bo oblast prisilila producente, da svoje produkte delili brezplačno? Bo zamrznila cene produktom? Hmm, kje sem že to videl? Morda v Venezueli? GREJT SUKSES! Bomo videl producente takrat. Presežne kapicitete so posledica slabe alokacije kapitala - kredit se z namenom vzdrževanja hipne blaginje z vsemi sredstvi porablja skrajno neracionalno. In to je kredit, ustvarjen iz nič. Ugani, kam se bo ta kapital in z njim proizvodne zmožosti povrnil!

Jaz sem za drugo pot, da se javne storitve bistveno povečajo. Se pa strinjam z raznimi anomalijami, ki si jih naštel. Ne morem se strinjati, da je v javnem sektorju 30% preveč zaposlenih. V javnem sektorju je problem, da imaš zaposlenega kup folka starega 65 ali več let, ki poleg plače z vsemi bonitetami vlečejo še 20% penzije in so praktično nedotakljivi, medtem ko so mladi brezposelni. Razni neumni ZUJFI in pokojninekse reforme, ki se delajo popolnoma napačno (stare generacije imajo nesramno visoke pokojnine na račun mlajših generacij upokojencev), pač imajo posledico padec kvalitete javnega sektorja. V javnem sektorju se tudi izjemno slabo vlaga v osnovna sredstva. Pač rabimo politiko, ki bo javni sektor ojačala in ga vrnila na pota stare slave, ne pa da se dopušča divja privatizacija javnega sektorja. Vsak je lahko uspešen "popoldanski" podjetnik, če mu država plačuje prostore, osnovna sredstva, tajnice, povečan obseg dela in še kaj. Poskrbeti je treba za strogo ločitev med javnim in zasebnim. Drug drugemu morata biti konkurenca, ne pa da se enega načrtno uničuje z grabežljivostjo. V tem smislu sta tako javni kot zasebni sektor trenutno precej pokvarjena in sta v sramoto tistim ljudem, ki v javnem in zasebnem sektorju pošteno delajo.

Realnost je zelo zelo kompleksna in redukcija je zelo uporabna za ljudi, ki ne zmorejo enačb z večimi spremenljivkami.

[jezst]
> [bc123a]
> > [jezst]

> No, samo toliko, da ne bos mislil, da se hereticne misli utrnejo samo komunajzarju Kotniku, dejansko celo mislim da je Tadej proti UTD, obenem pa (za razliko od vas, svabskih gospodinj) pac ne more mimo dejanskih opazanj makroekonomskih premikov v svetovnem gospodarstvu, ki jih opaza tudi Financial Times.

Saj pravim, Grkom se je free money eksperiment dobro izšel.

Zahod proizvede več, kot porabi?? Kje ti blodiš? ZDA VSAK MESEC proizvedejo za približno 50 milijard USD (PO KITAJSKIH CENAH) robe manj, kot jo potrebujejo.

Svet proizvede dovolj, drzi?
Ce svet proizvede dovolj, ni presenetljiva brezposelnost dela populacije, drzi?

Do tu se verjetno strinjamo.

No, jaz pravim, da ni problem da "ni dela", ampak da je brezposelna delovna sila na zahodu ocitno predraga.

Edini nacin, da zahod doseze priblizno polno zaposlenost je, da neha uvazati to robo iz kitajske, drzi?

To pomeni da kar se tice delovne sile dejansko gre ze za zero sum game, drzi?

marginalrevolution.c...world.html

[inflacija123]
...Ne morem se strinjati, da je v javnem sektorju 30% preveč zaposlenih...

Odstotki so iz najvišjih inštanc. Leta 2009 je tedanji predsednik vlade Pahor, ki je generalni direktor javnega sektorja, v mesecu decembru izjavil, da bi v državni upravi delo lahko prav tako dobro opravljali s pol manj zaposlenimi. Predsednik vlade je najbolj obveščena oseba v državi. Njega so njegovi ministri obvestili, da bi njihova ministrstva opravila delo s pol manj delavcev. Podjetniki nismo nikoli določali število zaposlenih po ministrstvih. In kaj je narobe v tem, če želimo, da se privatizira ali končno odpusti teh 50% (30%) Pahorjevih parazitov, če pa so že birokratsko solidarni naj se masa plač v javnem sektorju zmanjša za vsaj 30%.

Svet proizvede dovolj, drzi?
Ce svet proizvede dovolj, ni presenetljiva brezposelnost dela populacije, drzi?

Zdaj je vprašanje, za koga. Če upoštevamo nekaj milijard ljudi, ki živijo v bedi, potem je odgovor NE. Če upoštevamo razviti svet, potem načeloma ja, samo je produktivnost močno na strani enih, poraba pa močno na strani drugih. Če prvi prenehajo zalagati druge, potem se drugi hitro znajdejo v bedi, saj so sami zase preslabo produktivni, da bi vzdrževali trenutni življenjski standard. Trenutni VISOK standard drugih gre NA RAČUN nižjega standarda prvih.
Mednarodna menjava navkljub vsem prostotrgovinskim sporazumom (ali pa ravno zaradi njih) ni učinkovita, saj mi ne znamo dobro in poceni delati niti masla niti topov, gledano čez prst. Producenti so trenutno še pripravljeni zalagati porabnike v zameno za (slab, tvegan, neizplačljiv) kredit. Boniteta zahodnega kredita se v relanosti rapidno slabša, denar iz helikopterja pa lahko povzroči, da Kitajc ustavi ladje in preusmeri proizvodnjo na domači trg ter tam dvigne standard. Dokler bo Kitajc bonde dostavljal Afričanom v zameno za rudna bogastva, bo šlo, ko se zbudi Afrika in ugotovi, da jo že v drugo ropajo (tokrat bolj prefinjeno), pa bo nepreklicno konec poceni produkcije in robe za konfete. Takrat lahko pričakujemo povratek trdnih valut na bazi zlatega standarda in povratek življenskega standarda na realne osnove.

Do tu se verjetno strinjamo.

No, jaz pravim, da ni problem da "ni dela", ampak da je brezposelna delovna sila na zahodu ocitno predraga.

Ja. Točno to. Delovna sila na zahodu zahteva življenjski standard, ki ga sama ni zmožna sebi zagotavljat. To v prevodu pomeni, da je predraga. Beri zgoraj.

Edini nacin, da zahod doseze priblizno polno zaposlenost je, da neha uvazati to robo iz kitajske, drzi?

Do neke mere da.

To pomeni da kar se tice delovne sile dejansko gre ze za zero sum game, drzi?

marginalrevolution.c...world.html

Tole je eden največjih ekonomskih kretenizmov, kar sem jih kdaj prebral. Presežek produkcije ustvarja BLAGINJO, ne bede. Presežek produkcije pomeni padajoče cene in večjo kupno moč za vse. Presežek produkcije pomeni deflacijo in rast vrednosti valut ter s tem boljšo možnost nakupa dovrin na tujih trgih. Presežek produkcije pomeni večje varčevanje in ponudbo kapitala, kar povroči še več produkcije in še boljši standard za še več ljudi. Pri nas gre za PRESEŽEK PORABE. Zato smo vsi povsod v DEFICITU. Vidiš, ekonomije nikoli ne smeš meriti v valuti (dolarjih, evrih), ker ti to samo zamegli zadevo. Meriti jo moraš v realnem outputu. Praktično VSE zahodne ekonomije imajo negativen neto output, in to se odrtaža v konstantnem in naraščajočem zadolževanju. Ne vem, kje vidite presežno produkcijo česar koli?

Zahod meni, da je dovolj produktiven za vzdrževanje trenutnega življenjskega standarda. Pa ni. Kitajci pa so. Polne zaposlenosti verjetno nikoli več ne bo, ker postaja kapital vse bolj produktiven. Kapital pa proizvaja natančno toliko, kolikor mu je ekonomsko smiselno. Zato je padajoča nataliteta v resnic dobrodošla. Populacija se želi sama uravnavat, pa politika ne pusti, ter tera notri imigracijo najslabše kakovosti, ki probleme samo še potencira.

Aja, Pahor je to izjavil, no, pol pa to definitivno drži. Aja, Pahor je v predsedniški kampanji izjavil, da je bila edina napaka njegove vlade, da niso videli problema finančne krize v bankah.

[inflacija123]
Tudi javni sektor je del gospodarstva. Res je, da je javni sektor konkurenca zasebni iniciativi, tako ej tudi prav. Denar se ustvari tako, da se natisne. Njegov smisel je, da kroži. Imaš torej izbiro, da se zaposliš v javnem sektorju ali pa se greš zasebno iniciativo in si boljši od javnega sektorja in zato bogatejši. Bodo pa tvoje storitve logično dražje, če si boljši in si te bodo lahko privoščili le bolje plačani. Mogoče bi bilo smiselno, da se javni sektor razžiri na vsa področja, recimo, da bi imeli državne vodovodarje, električarje, šivilje...itd, ki bi prisilili zasebni sektor k višji kvaliteti in nižjim cenam.

Đizs! Vzemi iz enačbe zasebni produkcijski sektor, pa boš videl, kaj bo ostalo od ekonomije. Vzemi stran javni sektor, pa bo ekonomija zadihala.

Realni BDP javnega sektorja rezultira proti nič. POPOLNOMA je odvisen od ustvarjenih realnih dobrin.

[jezst]
> To pomeni da kar se tice delovne sile dejansko gre ze za zero sum game, drzi?
>
> marginalrevolution.c...world.html

Tole je eden največjih ekonomskih kretenizmov, kar sem jih kdaj prebral. Presežek produkcije ustvarja BLAGINJO, ne bede. Presežek produkcije pomeni padajoče cene in večjo kupno moč za vse.

Presezek produkcije pomeni vecjo kupno moc za TISTE KI SO V PRODUKCIJI UDELEZENI. Ampak, ker gre za presezek, imas del populacije, ki v produkciji ni udelezen, in ta del postaja problem.

Strinjam se s tistim delom - kot sem ze rekel - da sploh ne gre za to, da bi delovna sila na zahodu ne imela kaj za delat - gre za to, da je zaradi regulative predrga.

Ampak, ce imas recimo 25% presezek produkcije nad potrosnjo, to pomeni, da imas 20% brezposelnost. Drzi? Ker 20% produkcije nihce ne bo kupil, zato producenti ne bodo placani. Drzi?

In problem nastane, ko se ta del tako poveca da rata politicno eksploziven, kar je v teoriji about now.

Se enkrat. Jaz pravim, da se nismo v "age of plenty" in da ni presezka produkcije, ampak samo neoptimalna alokacija zaradi nezasluzeno visokih standardov, ki jih zahteva delovna sila na zahodu.

Ce pa bi bili, bi pa veljalo tocno to, kar pise Izabela Kaminska, in dejansko potem ostane samo UTD ali pa sociala s katero futras tiste producente, ki izvisijo pri prodaji svojega dela potrosnikom.

Se tretjic, nismo tam, ce bi pa bili, pa je zal zakljucek taksen.

[inflacija123]
Tudi javni sektor je del gospodarstva. Res je, da je javni sektor konkurenca zasebni iniciativi, tako ej tudi prav. Denar se ustvari tako, da se natisne. Njegov smisel je, da kroži. Imaš torej izbiro, da se zaposliš v javnem sektorju ali pa se greš zasebno iniciativo in si boljši od javnega sektorja in zato bogatejši. Bodo pa tvoje storitve logično dražje, če si boljši in si te bodo lahko privoščili le bolje plačani. Mogoče bi bilo smiselno, da se javni sektor razžiri na vsa področja, recimo, da bi imeli državne vodovodarje, električarje, šivilje...itd, ki bi prisilili zasebni sektor k višji kvaliteti in nižjim cenam.

Če ne bi bil bebček, bi bil lahko humorist. Javni sektor ni konkurenca zasebni iniciativi, ampak je monopolist.

Saj državne vodovodarje imamo, običajno v sklopu komunale, ki se seveda monopolist. No električarji oni ki prodajajo elektriko so tudi več ali manj monopolisti. Oboji so tudi zelo dragi.
No državne šivilje smo tudi imeli v Muri, pa se ni dobro končalo.

[najobj]
... Petsto evrov za kulturo tudi v Sloveniji? ...

... OK, zima je sicer še daleč, ampak če jaz zdaj to prav razumem, se bodo ljudje za 500 evrov lahko greli v gledališču, če doma nimajo za kurjavo ... eh, jebiga ...

To je malo perverzno, v bistvu financiranje kulturnikov, ne pa deljenje 18 letnikom. Raje naj dajo onih 500 evrov, da ne bo treba po pakete hodit na Rdeči križ, če že morajo dati.
Jebeš ti duševno hrano, če nimaš za običajno.
No ja gledališča tudi nima vsak kraj, tako da do tja je še treba priti, to verjetno tudi stane, razen če probaš na avtoštop.

[bc123a]

Presezek produkcije pomeni vecjo kupno moc za TISTE KI SO V PRODUKCIJI UDELEZENI. Ampak, ker gre za presezek, imas del populacije, ki v produkciji ni udelezen, in ta del postaja problem.

Ni res. Prek davkov (del ustvarjenih dobrin) se dobrine razporejajo med vse. Tisti, ki niso neposredno udeleženi v produkciji, svoje storitve (svoje delo) prodajajo producentom, ki so zato še bolj učinkoviti, saj se jim določenih storitev ne izplača zagotavljat samostojno. Tako se krog udeležencev širi.

Strinjam se s tistim delom - kot sem ze rekel - da sploh ne gre za to, da bi delovna sila na zahodu ne imela kaj za delat - gre za to, da je zaradi regulative predrga.

Ampak, ce imas recimo 25% presezek produkcije nad potrosnjo, to pomeni, da imas 20% brezposelnost. Drzi? Ker 20% produkcije nihce ne bo kupil, zato producenti ne bodo placani. Drzi?

Prosti trg bo zadevo uravnal. Pod to štejem tudi prosti trg kapitala, kjer država ne tiska valute in z nasilnim prerazporejanjem ustvarjenega bogastva ne forsira neumnih investicij (npr. TEŠ 6 je tak primer). Na popolnoma prostem trgu bo kapital proizvajal natančno toliko, kot bo ekonomsko upravičeno. Če bo predolgo preveč presežne produkcije, sledi bankrot in zadeva se uravna. Dokler država z obsesivnimi davki in subvencijami na drugi strani te procese izkrivlja, imamo nesorazmerja. Jaz trdim, da bo vedno povpraševanje po nekem izdelku ali storitvi. Kje piše, da morajo delati vsi za mašinami? Tudi polna zaposlenost ni nujna. Zakaj? Če je ekonomija dovolj produktivna, lahko dela npr. samo mama, oče pa doma otroke vahta. Ker oče vahta otroke, je mama bolj produktivna in ustvari dovolj za celo familijo. Mantra o polni zaposlenosti je BS. No, če vzameš, da je ata neke vrste asistent od mame, potem zaposlenost je polna. Če je gospodinja asistentka moža, isto... Ni vse v uradni statistiki.

Se enkrat. Jaz pravim, da se nismo v "age of plenty" in da ni presezka produkcije, ampak samo neoptimalna alokacija zaradi nezasluzeno visokih standardov, ki jih zahteva delovna sila na zahodu.

no, saj se razumeva.

Ce pa bi bili, bi pa veljalo tocno to, kar pise Izabela Kaminska, in dejansko potem ostane samo UTD ali pa sociala s katero futras tiste producente, ki izvisijo pri prodaji svojega dela potrosnikom.

Ni res in nikoli ne bo v realnosti. Vedno je in bo samo nova ustvarjena vrednost višala blaginjo, nikoli prerazporejanje in papirne mahinacije. Ne moreš se za lase izvleči iz vode. Nikoli ti ne bo uspelo. Noben qrtz tudi ne upošteva omejenosti resursov. Low hanging fruit is already gone...

[inflacija123]
Aja, Pahor je to izjavil, no, pol pa to definitivno drži. Aja, Pahor je v predsedniški kampanji izjavil, da je bila edina napaka njegove vlade, da niso videli problema finančne krize v bankah.

Kaj če bi to izjavil Obama? Kaj če bi Merklova rekla, da je pol nemškega javnega sektorja odveč? Ali bi podobno izjavil Hollande? Le mimogrede, ni nam znano, da bi kasneje Pahor izjavil, da je njegova ocena o pol odvečnih javnih uslužbencev bila napaka.

Vse gre kontra kot bi moralo iti. Zakaj šopajo denar s takšno dinamiko, namesto, da bi ravnali nasprotno, jo omejevali, bom moral še malo premisliti, kako se na sploh in konkretno ubraniti pred neumnostmi. Težka bo. Lep dan.

[fiston]
Če ne bi bil bebček, bi bil lahko humorist. Javni sektor ni konkurenca zasebni iniciativi, ampak je monopolist.

Saj državne vodovodarje imamo, običajno v sklopu komunale, ki se seveda monopolist. No električarji oni ki prodajajo elektriko so tudi več ali manj monopolisti. Oboji so tudi zelo dragi.
No državne šivilje smo tudi imeli v Muri, pa se ni dobro končalo.

Nekoč moj dialog s komunalo, ko mi je spustila cev pred bajto, je šel nekako takole.
Vprašal sem, koliko bo stalo popravilo in dobil pavšalen (monopolističen) odgovor, da ene 500€, ker je treba na roke ob zidu (kao zahtevno) odkopati do cevi.
Sem jih takoj nagnal od bajte rekoč, da bom za ta denar že sam odkopal.

In res, odkopljem do cevi. Zadevo sem vzel kot itak prepotrebno popoldansko rekreacijo, zato se nisem pretirano niti sekiral niti razburjal. Trajalo je ~4 ure. Potem sem spet poklical monopoliste, da so seštukali počeno cev in plačal ~50€.
Ob tem sem se zafrkljivo naslajal nad komunalcem, ki je hotel 500€ za izkop, rekoč:
"Dali ste mi inženirsko uro za izkop, pa ste dobili inženirja, da je kopal."

Benti lebac pa 110€/uro za šiptarja z lopato.

Državen monopolizem sucks! Kolega, ki je popoldansko (neprofesionalno) v lokalni javni upravi, je dostavil podatek, da zebra čez občinsko cesto stane v povprečju okrog 100.000 €. :-(

Poglej kam je svet pripeljalo nebrzdano lastninjenje, korporacije, ki kradejo, kot nihče do sedaj... Ljudje na zahodu že dolgo niso bili tako revni in brez služb kot sedaj. Državna in privat lastnina morata biti uravnoteženi, drugače gre vse k vragu in imamo kupe revežev, podobno kot pri monopolu državne lastnine. Prava konkurenca je konkurena državnih in privat storitev, drug drugega regulirata.

Zakaj si klical monopolista? Cev štukat ni monopolna zadeva:-). Lep dan.

Prej pride do svetovne vojne ali revolucije, kot pa da čakaš na to, da bo prosti trg kaj uredil. Ko pride do hudih anomalij na trgu, rabiš efektno državo, ki ima vse preistojnosti, da reči na silo uredi, tudi nacionalizacija, če je treba. Angleži in američani vedo, ker so praktični in ne ideološko zaslepljeni kot pri nas,...ali s komunizmom nekoč ali z neoliberalizmom danes.