Bravo, Rok. Stvarno, natančno, boleče.

Parlamentarne stranke lahko kadarkoli omejijo moč sindikatov, in sicer tako, da jim priprejo pipico, po kateri dobivajo denar od članarin. Sedanji zakon določa, da mora sindikatu delodajalec nakazovati denar zaposlenega. Poslanci imajo možnost, da v parlamentu sprožijo pobudo za spremembo tega zakona.

Maurice McTigue nekdanji novozelandski minister za reforme je v intervjuju za Finance o sindikatih izjavil tole: "Naloga vlade je vladati, ne pa dovoljevati, da ljudje zaradi svojih koristi terorizirajo državo. Sindikate smo obrzdali."

To so storili tako, da so spremenili odnose med delodajalci in zaposlenimi s kolektivnimi pogodbami. Sindikati ne smejo stavkati, če se jih kak ukrep ne dotika neposredno. O tem ali je stavka zakonita odloča pri njih pristojno sodišče. Če sodišča ne ubogajo, jim postavijo ultimat in če ga ne upoštevajo, sodišče zapre vodje stavke in zamrzne vsa sredstva sindikatov. Brez vodij in denarja spoštujejo sodišče. Na Novi Zelandiji še niso imeli primera, da bi stavkali naprej. Sodišče ima pri njih ugled in moč.

Prav je, da ima delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi možnost, da jo sklene drugače od kolektivne pogodbe med delodajalcem (panogo) in sindikati. Mora pa ostati pravilo, da se za vse že pred sprejetjem novega zakona sklenjene pogodbe privzame, da veljajo za vse člane in nečlane sindikata enako. Ob sklenitvi pogodbe pa mora biti delojemalec vedno posebej seznanjen, da ima možnost skleniti pogodbo, ki velaj za sindikat ali izven tega, vendar ne glede na njegovo članstvo v sindikatu. Ni prav, da imajo člani sindikata pri delodajalcu kakršnokoli drugačno obravnavo kot nečlani. Tudi če je marsikje zaradi tradicije drugače.

Še veliko vode bo preteklo, preden se bo pri sindikatih kaj spremenilo. Sedaj imajo že toliko kapitala in zaledja, da se recimo Štruklju ne bo skrivil niti las, ker bo reprezentativnost obdržal v vsakem primeru. Tudi ne glede na to, da se že sedaj iz četrtine članstva odkrito norčuje. Vsi administrativno tehnični delavci v šolstvu so krepko podcenjeni, tako v primerjavi z ostalimi delavci enakih poklicev v ostalem javnem sektorju, kot v gospodarstvu. Sviz pa, v posmeh tem delavcem, od katerih pobere samo denar, gre v akcijo, da se dvigne plača pomočnicam vzgojiteljic, varuškam, ki so že sedaj z plačo primerljive s policaji.

Pa tudi logiko, da država iz proračuna plačuje sindikalne zaupnike (glej uradni list RS št. 87 z dne 8.9.2008) v zavodih bi bilo potrebno takoj ukiniti. Noben ZUJF ni varčeval na tem področju. Sindikat se naj financira iz članarine, ne pa da mu država financira njegove zastopnike.

Spremembe bodo težke, ker so sindikati v vladi. Opazujmo le ministra Koprivnikarja, ki bolj kot Štrukelj zagovarja višje plače v javnem sektorju. Domnevamo, da so nekateri profesorski člani Cerarjeve vlade člani Štrukljevega ali drugega sindikata in pravzaprav sindikati na »knof« vodijo Cerarjevo vlado, če pa bi se nekdo pritožil čez sindikat iz tega ne bo nič, saj so tudi sodniki člani sindikata, ki brez kakršnih koli zadržkov, vedno dajo prav »štrukljem« in delavcem iz javnega sektorja, ki se pritožijo glede plač, dodatkov, prevoza na delo, nadur..kajti tudi oni použivajo dobrote iz lastnih sodb. Sodniki so se z nenapisano pogodbo o preužitku ali kotarenju in po nikjer objavljeni razlagi zavezali, da bodo sindikatom in delavcem zaposlenim v javnem sektorju do njihove smrti nudili sodniške storitve. S politiko, pragmatizmom in zaslužkarstvom nabildanimi sodniki, ne bo konca nadpolitičnih sindikatov.