Novejša sodniška etika je globoko prepojena s Cerarjevo etiko, ki v javni sektor uvaja pravico do pokvarjenosti. Antigona je trmasto vztrajala, da svojega brata, ki velja za izdajalca pokoplje, Cerar pa trmasto vztraja, da je članom njegove vlade in kabineta vse dovoljeno, ker jih je izvolilo ljudstvo. Od Cerarjeva etičnega razdejanja si dolgo ne bomo opomogli. Če parafraziramo Žižka je v očeh ljudstva podobno kot samovoljni Kreon, problem tudi Cerar, ki v svojem okolju ne nadzira demonskih neetičnih izbruhov, ki med Slovenci sejejo pogubo.

Ugotavljamo, da ni etika problem.
Problem je Cerar (beri mandatar).

Še zmeraj ne vem, zakaj naj bi bila razlaga o tem, ali je lahko Kraševec zastopnik ženinega d.o.o.ja, pomembna novica za standard pravne države ali za Finance.

Pomembna je diskusija, da ON ne priznava sodišč (kao Tito), ne pa, ali lahko zastopa ali ne ženin d.o.o.. V slednjem ne vidim nobenega problema, saj se pravda v tej zadevi ne odvija pred "njegovim" (Delovnim) sodiščem, ampak na nekem drugem sodišču in ni možnosti vplivanja.

Če si s ta prave politične opcije pri nas, lahko zamrzneš marsikaj, tudi recimo, da si bil predsednik partije, v vodstvu obveščevalnih služb bivšega sistema, po krivem obsojal ali ubijal ljudi, in potem mirno furaš človekoljubno dobrotniško faco, pa še bogato plačo ali penzijo lahko vlečeš.