Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek (danes na vladi) Bo novi register o zapufancih banke rešil pred pogubo?
Strani: 1
sporočil: 7.961
Kmalu bo večina bank v tujih rokah, tako da bodo slaba posojila kar
sami iz svojega žepa pokrili.
Po drugi strani pa, ko bo register uveden in še en kup softverja za nekaj deset mio eur zraven, bodo banke doživele nov problem:
- obrestne marže bodo zelo majhne
- razne tekoče storitve plačil bodo počasi prevzemali pay pali, googli, applei ipd., s tem pa se bodo cene storitev znižale še za 70%.
Rezultat: Slovenske banke bodo postale malo pomemben igralec na slovenskem finančnem trgu. Z zelo nizko donosnostjo in tržno vrednostjo.
Po drugi strani pa, ko bo register uveden in še en kup softverja za nekaj deset mio eur zraven, bodo banke doživele nov problem:
- obrestne marže bodo zelo majhne
- razne tekoče storitve plačil bodo počasi prevzemali pay pali, googli, applei ipd., s tem pa se bodo cene storitev znižale še za 70%.
Rezultat: Slovenske banke bodo postale malo pomemben igralec na slovenskem finančnem trgu. Z zelo nizko donosnostjo in tržno vrednostjo.
sporočil: 474
Še en zakon več, še nekaj novih zaposlitev na BS, krediti se bodo
pa še naprej delili po sistemu VIP.
sporočil: 292
Tole je lep PR, ki ga je naročila BS. Zakaj ni oznaka OGLAS
zraven?
Dejstva:
Banke že sedaj mesečno poročajo BS izpostavljenosti do podjetij. To delajo že precej let in BS že dolgo te podatke pošilja poslovnim bankam, kar pomeni, da tu neke dodane vrednosti ni. Mimogrede to dejstvo dokazuje, da je BS že na začetku bančne krite VEDELA kdo dobiva kredite in kako se ti krediti giblejo v celotnem bančnem sistemu. Če teh podatkov niso znali uporabiti to kaže na njihove kvalitete.
V razvitem svetu že dolgo poznajo kreditne biroje, ki so komercialne narave, ne pa paradržavne organizacije. V prvem predlogu zakona BS sploh ni predvidela dostopa do podatkov, ampak jih je samo zbirala za svoje potrebe, ki jih nikoli ni zares razkrila (nadzor je že imela).
Zakaj DVA novinarja nista uspela narediti primerjave med predlogom zakona, ki ga poriva BS pri nas s predlogom poročanja, ki ga predlaga ECB. Velikosti kreditov, frekvenca poročanja ipd.
Dejstva:
Banke že sedaj mesečno poročajo BS izpostavljenosti do podjetij. To delajo že precej let in BS že dolgo te podatke pošilja poslovnim bankam, kar pomeni, da tu neke dodane vrednosti ni. Mimogrede to dejstvo dokazuje, da je BS že na začetku bančne krite VEDELA kdo dobiva kredite in kako se ti krediti giblejo v celotnem bančnem sistemu. Če teh podatkov niso znali uporabiti to kaže na njihove kvalitete.
V razvitem svetu že dolgo poznajo kreditne biroje, ki so komercialne narave, ne pa paradržavne organizacije. V prvem predlogu zakona BS sploh ni predvidela dostopa do podatkov, ampak jih je samo zbirala za svoje potrebe, ki jih nikoli ni zares razkrila (nadzor je že imela).
Zakaj DVA novinarja nista uspela narediti primerjave med predlogom zakona, ki ga poriva BS pri nas s predlogom poročanja, ki ga predlaga ECB. Velikosti kreditov, frekvenca poročanja ipd.
sporočil: 4.080
Pozdravljeno centralnoplansko gospodarstvo!
Še dobro, da včasih ni bilo ničesar od tega, sicer jaz nikoli ne bi imel ničesar.
Ko sem bil mlad (in po vseh kazalcih perspektiven kader), sem si upal.
Zapufal sem se do 100% plače in si ustvaril premoženje.
Z ženo pa sva živela le z njeno plačo, ker je šla cela moja (precej večja od njene) vsa za pufe.
Danes, ob teh pogojih to seveda ne bi šlo, saj bi me centralnoplanski birokrati našli na situ (na cedilu).
Čeprav ne čisto. Kot vedno do zdaj sem si tudi že takrat avto omislil v Avstriji in se zanj zapufal tam. In to na srečo našim centralnoplanskim birokratom še zdaj vedno uide.
Me pa zanima, kako bi tile naši centralnoplanerji funkcionirali (sledili) v kakšnem bolj odprtem in svobodnem svetu, kjer je večina subjektov vpetih prek meja.
Morda si tudi zato na vse kriplje prizadevajo, da do tega ne pride.
Še dobro, da včasih ni bilo ničesar od tega, sicer jaz nikoli ne bi imel ničesar.
Ko sem bil mlad (in po vseh kazalcih perspektiven kader), sem si upal.
Zapufal sem se do 100% plače in si ustvaril premoženje.
Z ženo pa sva živela le z njeno plačo, ker je šla cela moja (precej večja od njene) vsa za pufe.
Danes, ob teh pogojih to seveda ne bi šlo, saj bi me centralnoplanski birokrati našli na situ (na cedilu).
Čeprav ne čisto. Kot vedno do zdaj sem si tudi že takrat avto omislil v Avstriji in se zanj zapufal tam. In to na srečo našim centralnoplanskim birokratom še zdaj vedno uide.
Me pa zanima, kako bi tile naši centralnoplanerji funkcionirali (sledili) v kakšnem bolj odprtem in svobodnem svetu, kjer je večina subjektov vpetih prek meja.
Morda si tudi zato na vse kriplje prizadevajo, da do tega ne pride.
Strani: 1
