Chemtrails? Made in SLO? :-))

Vsa čast Pipistrelovi ekipi.

Rad bi pa pokomentiral (ne)pravilnost izjave
"Tine Tomažič: Ob uporabi kilograma vodika nastaneta kot stranski produkt dva litra vode. Če bi ji dodali minerale, bi bila celo pitna."

Reakcija s kisikom gre (kemija iz osnovne šole) H2 + 1/2 O2 --> H2O
v 1000 gramih vodika se skriva 500 molov H2, nastane torej 500 molov vode. Mol vode tehta 18 gramov, skupaj nastane 9000 gramov vode. Pri normalnih pogojih torej 9 litrov vode :)
(Če sem zares zoprn, pa pri gorivnih celicah nastane vodna para, kjer pa vsak mol zavzame 22,4 litra prostornine. Skupaj torej 500 * 22,4 je 11200 litrov pare. Ki pa kondenzira v gornjih 9 litrov. No ja ne bodimo malenkostni)

Upam, da je šlo le za lapsus.
Drugače pa - klobuk dol inovativnosti Pipistrelove ekipe!

Alek, nekaj let nazaj si mi ugovarjal, da gorivne celice na vodik v avtomobilih nikoli ne bodo zaživele in niso prihodnost, tvoje mnenje danes?

[alek14]
No, pa še ena napakica je. Glavni produkt izgorevanja vodika je khm. CO2. Vodik se namreč pridobiva iz metana (CH4) tako, da se preostanek ogljika spoji s kisikom. Dobra stran je, da je izkoristek precej večji (tudi do 2x) kot pri turbo-propih.
Ko se bo vodik pridobival fotokemičnio ali elektrokemično iz JE, bo pa to eko varianta.
Je pa raba gorivnih celic bolj aktualna za avte, ker avion lahko počaka na ponjenje baterije.

Avion lahko pocaka? Zakaj avion ja, avto pa ne?

Kapo dol fantje. Kar tako naprej.

[bc123a]
Avion lahko pocaka? Zakaj avion ja, avto pa ne?

Verjetno se zasidra na oblak, haha...

[bc123a]
> [alek14]
> No, pa še ena napakica je. Glavni produkt izgorevanja vodika je khm. CO2. Vodik se namreč pridobiva iz metana (CH4) tako, da se preostanek ogljika spoji s kisikom. Dobra stran je, da je izkoristek precej večji (tudi do 2x) kot pri turbo-propih.
> Ko se bo vodik pridobival fotokemičnio ali elektrokemično iz JE, bo pa to eko varianta.
> Je pa raba gorivnih celic bolj aktualna za avte, ker avion lahko počaka na ponjenje baterije.

Avion lahko pocaka? Zakaj avion ja, avto pa ne?

Avion ima precej predvidljivo porabo na relaciji, rezerva je vkalkulirana, med posameznimi leti pa tako ali tako stoji precej časa.

[usimoncic]
> [bc123a]
> > [alek14]
> > No, pa še ena napakica je. Glavni produkt izgorevanja vodika je khm. CO2. Vodik se namreč pridobiva iz metana (CH4) tako, da se preostanek ogljika spoji s kisikom. Dobra stran je, da je izkoristek precej večji (tudi do 2x) kot pri turbo-propih.
> > Ko se bo vodik pridobival fotokemičnio ali elektrokemično iz JE, bo pa to eko varianta.
> > Je pa raba gorivnih celic bolj aktualna za avte, ker avion lahko počaka na ponjenje baterije.
>
> Avion lahko pocaka? Zakaj avion ja, avto pa ne?

Avion ima precej predvidljivo porabo na relaciji, rezerva je vkalkulirana, med posameznimi leti pa tako ali tako stoji precej časa.

Po mojem vedenju pa je (komercialni) letalski promet zasnovan na ravno obratnem nacelu, letala morajo biti cimvec v zraku, saj gre za velikanske stroske kapitala (amortizacija). Nekatere letalske druzbe uspejo medcelinska letala goniti po 20 ur na dan (+2x2 uri za vkrcanje/izkrcanje potnikov ter oskrbo).

Ker intervjuvanca govorita o komercialnih letalih (ne samo o hobi-frcoplanih) je to pac pomembno vprasanje.

[bc123a]
> [usimoncic]
> > [bc123a]
> > > [alek14]
> > > No, pa še ena napakica je. Glavni produkt izgorevanja vodika je khm. CO2. Vodik se namreč pridobiva iz metana (CH4) tako, da se preostanek ogljika spoji s kisikom. Dobra stran je, da je izkoristek precej večji (tudi do 2x) kot pri turbo-propih.
> > > Ko se bo vodik pridobival fotokemičnio ali elektrokemično iz JE, bo pa to eko varianta.
> > > Je pa raba gorivnih celic bolj aktualna za avte, ker avion lahko počaka na ponjenje baterije.
> >
> > Avion lahko pocaka? Zakaj avion ja, avto pa ne?
>
> Avion ima precej predvidljivo porabo na relaciji, rezerva je vkalkulirana, med posameznimi leti pa tako ali tako stoji precej časa.

Po mojem vedenju pa je (komercialni) letalski promet zasnovan na ravno obratnem nacelu, letala morajo biti cimvec v zraku, saj gre za velikanske stroske kapitala (amortizacija). Nekatere letalske druzbe uspejo medcelinska letala goniti po 20 ur na dan (+2x2 uri za vkrcanje/izkrcanje potnikov ter oskrbo).

Ker intervjuvanca govorita o komercialnih letalih (ne samo o hobi-frcoplanih) je to pac pomembno vprasanje.

Jaz osebno sem sicer precej skeptičen glede elektrifikacije ali hidrogenizacije letalskega prometa; še precej bolj, kot v avtomobilizmu. Ampak dobro, če je to naš ultimativni cilj, je pač ultimativni cilj. In v tem kontekstu ni noben preblem letalski promet organizirati tako, da bo vkalkuliran čas polnjenja baterij. Pri random uporabi avtomobila pa dolg čas polnjenja utegne biti preveč moteč.

Kot rečeno, pri celem članku se mi zdi kar precej domišljije, ampak kot raziskovlni projekt je OK. Bojda delajo s svojim denarjem, pa tudi če ne bi, mene osebno ne bi motilo. Še veliko bolj neumne raziskave se financirajo z javnim denarjem.

Avioni stojijo dalj casa? Lol, ta je pa dobra:).