Ja tako je če so nobeden noče zadolževati. Gospodinjstva se nočejo zadolževati, podjetja se nočejo zadolževati ker imajo zaradi nizkih davkov in poceni delovne sile dovolj sredstev, država pod pa vodi politko črne ničle.

Edino tujci so se morali do zdaj zadolževati, da so kupovali nemške izdelke in futrali nemški trogovinski presežek, zdaj pa še to več ne smejo.

Problem je da so vodilni pozabili na ekonmski zakon ki pravi, da je vsota vseh dolgov na svetu enaka 0 in da brez zadolževanje ni VARČEVANJA.

Kdo se bo torej zadolževal? Moja stara mama?

twitter.com/DuncanWe...3871330304

Ni panike. bomo tako kot v dobrih starih casih (ja dobrih, saj si jih menda vsi zelimo nazaj) lahko spet varcevali v stumfih.

Kaj je tu tako nenavadnega?
Saj že zelo dolgo časa na bančnem izpisku ob koncu meseca zasledimo, primer:
* obresti 0,01€
* stroški -2€

Torej PLAČUJEMO ležarino: 1,99€

Zakaj hudiča morajo biti gospodinjstva kaznovana, če banke ne znajo investirat ter iskat dobrih projektov. S tem namenom je bila uvedena negativna obrestna mera s strani Draghija.Očitno živimo v dveh vzporednih galaksijah!

Vprašanje perspektive.
1. Banke lahko gledajo na tole problematiko, kot da ljudem nudijo storitev varnega hranjenja denarja in to storitev zaračunavajo.
2. Banke hočejo privabiti denar in zato so pripravljene z ljudmi deliti manjši del dobička, ki ga z zbranim denarjem ustvarijo.

Do zdaj smo živeli z opcijo 2. Po novem bomo z 1?
Če bodo nekoč res ukinili gotovino, bomo na 1 obsojeni, saj ne bo možnosti dviga in z gotovino basanja žimnic.

Očitno ti bolj malo veš o bančništvu, kjer gre po definiciji prenos prihrankov varčevalcev (suficitarnih celic) do deficitarnih celic, ki so investitorji. Pri normalni ALM upravljanju banke je pozicija sredstev bank izravnana, transformacija se dogaja samo na ročnosti. Ker pa se sedaj dogajajo nenormalne stvari in banke svojo likvidnost ne usmerjajo na trg, pričakujejo da bomo njihovo neracionalnost poslovanja zopet plačali tisti z prihranki oz. davkoplačevalci.

[0430ABAKU]
Vprašanje perspektive.
1. Banke lahko gledajo na tole problematiko, kot da ljudem nudijo storitev varnega hranjenja denarja in to storitev zaračunavajo.
2. Banke hočejo privabiti denar in zato so pripravljene z ljudmi deliti manjši del dobička, ki ga z zbranim denarjem ustvarijo.

Do zdaj smo živeli z opcijo 2. Po novem bomo z 1?
Če bodo nekoč res ukinili gotovino, bomo na 1 obsojeni, saj ne bo možnosti dviga in z gotovino basanja žimnic.

... ja, in banke bodo naredile posebne "klošarske" kartice, da klošarji ne bodo rabili prosjačit drobiža za liter vina, ampak bodo lepo šli v trgovino in kot vsi drugi s kartico kupili, kar rabijo ...

Velja rek varcevalci so porazenci medtem pa tisti ki imajo kredite so zmagovalci.

[mlin987]
Zakaj hudiča morajo biti gospodinjstva kaznovana, če banke ne znajo investirat ter iskat dobrih projektov. S tem namenom je bila uvedena negativna obrestna mera s strani Draghija.Očitno živimo v dveh vzporednih galaksijah!

Se ne strinjam, da nujno s tem namenom. Mnoge inštitucije in mnogi mediji civilno prebivalstvo na glas zmerjajo, da premalo zapravlja. Glej npr.: www.finance.si/88478...c-Se-bojis

Očitno centralne banke moti deflatorno okolje in premajhna rast gospodarstva - stagflacija. In se je na banke v preteklem desetletju že pritiskalo, naj več investirajo. In potem so zabluzile z nepremičninskimi baloni itd in je bilo reševanje svinjsko drago in bo še naprej svinjsko drago (deutsche bank, unicredit ita...) in sedaj niti centralnim bankam ne hodi na misel banke spodbujati v tveganje, niti bankam, da bi tvegale. Sigurnih in donosnih naložb pa ni, še posebej obveznice, ki so to nekoč bile, imajo negativne donose.

In so se obrnili na civilno prebivalstvo: več naj zapravljajo, vohrneži! Prihranke bomo obdavčili in morda sčasoma tudi zasegali. Ko to ne bo delovalo (itak ne bo), bo prišel na vrsto heliokpter money: natiskali bodo shitload denarja in ga potalali slehernikom, samo da bi zapravljal. en.wikipedia.org/wik...pter_money

[Klepec]
Očitno centralne banke moti deflatorno okolje in premajhna rast gospodarstva - stagflacija.

stagflation = stagnation + inflation.

(deflatorno okolje pa je ze samo po sebi zavirajoce, tako da ne rabi kombinacije.)

In se je na banke v preteklem desetletju že pritiskalo, naj več investirajo. In potem so zabluzile z nepremičninskimi baloni itd in je bilo reševanje svinjsko drago in bo še naprej svinjsko drago (deutsche bank, unicredit ita...) in sedaj niti centralnim bankam ne hodi na misel banke spodbujati v tveganje, niti bankam, da bi tvegale.

to vsekakor ne drzi, centralne banke direktno ciljajo, da naj banke vec posojajo (in s tem vec tvegajo, kar pa se pac prevede v visje zahteve kapitalske ustreznosti) - LTRO, funding for lending...

ne mores pobegniti iz deflacije v inflacijo samo s tiskanjem, ce se tisti denar potem dolgocasi. ravno v tem je stos. predstavljaj si inflacijo kot navor. navor je sila krat rocica. tiskanje je sila. ki pa nic ne naredi, ker ji manjka rocica - hitrost obracanja denarja. in ta je skozi vsa ta leta divjega tiskanja s strani najvecjih centralnih bank zelo komatozna.

denarja je cuda, ampak ni povprasevanja po njem, nikamor ne gre. te izkusnje niso tako nove. preden je ostali razviti svet padel v to luknjo, so jo japonci poznali ze vsaj od 2000.

bralci financ so se lahko o teh pojavih in pojmih poucili pravocasno leta 2008 :) www.finance.si/8348331

[kekez]
Kaj je tu tako nenavadnega?
Saj že zelo dolgo časa na bančnem izpisku ob koncu meseca zasledimo, primer:
* obresti 0,01€
* stroški -2€

Torej PLAČUJEMO ležarino: 1,99€

To ni ležarina. To je strosek vodenja TRR, moznost uporabe spletne banke...
Lezarina bo takrat, ko bos za vezano vlogo prejel ob koncu vezave manj kot si dal gor na zacetku.

Ti experimenti se lahko končajo le na dva načina- ali z komunizmom, tistim pravim, ali z eno orenk vojno.

[crt]
> [Klepec]
> Očitno centralne banke moti deflatorno okolje in premajhna rast gospodarstva - stagflacija.

stagflation = stagnation + inflation.

(deflatorno okolje pa je ze samo po sebi zavirajoce, tako da ne rabi kombinacije.)

> In se je na banke v preteklem desetletju že pritiskalo, naj več investirajo. In potem so zabluzile z nepremičninskimi baloni itd in je bilo reševanje svinjsko drago in bo še naprej svinjsko drago (deutsche bank, unicredit ita...) in sedaj niti centralnim bankam ne hodi na misel banke spodbujati v tveganje, niti bankam, da bi tvegale.

to vsekakor ne drzi, centralne banke direktno ciljajo, da naj banke vec posojajo (in s tem vec tvegajo, kar pa se pac prevede v visje zahteve kapitalske ustreznosti) - LTRO, funding for lending...

ne mores pobegniti iz deflacije v inflacijo samo s tiskanjem, ce se tisti denar potem dolgocasi. ravno v tem je stos. predstavljaj si inflacijo kot navor. navor je sila krat rocica. tiskanje je sila. ki pa nic ne naredi, ker ji manjka rocica - hitrost obracanja denarja. in ta je skozi vsa ta leta divjega tiskanja s strani najvecjih centralnih bank zelo komatozna.

denarja je cuda, ampak ni povprasevanja po njem, nikamor ne gre. te izkusnje niso tako nove. preden je ostali razviti svet padel v to luknjo, so jo japonci poznali ze vsaj od 2000.

bralci financ so se lahko o teh pojavih in pojmih poucili pravocasno leta 2008 :) www.finance.si/8348331

Komercialne banke ga serjejo. Kakor so bile v preteklosti prevec radodarne s krediti, tako gredo zdaj v drugo skrajnost z risk mngmt.Da ne govorim o trzni obrestni meri kreditov, za katero bi pricakoval da bo v sedanjih razmerah v rangu 1-1.5%, pa se zdalec ni tako nizka. Halo, kdo bo danes jemal kredite po 4-5% ?

[crt]

> In se je na banke v preteklem desetletju že pritiskalo, naj več investirajo. In potem so zabluzile z nepremičninskimi baloni itd in je bilo reševanje svinjsko drago in bo še naprej svinjsko drago (deutsche bank, unicredit ita...) in sedaj niti centralnim bankam ne hodi na misel banke spodbujati v tveganje, niti bankam, da bi tvegale.

to vsekakor ne drzi, centralne banke direktno ciljajo, da naj banke vec posojajo (in s tem vec tvegajo, kar pa se pac prevede v visje zahteve kapitalske ustreznosti) - LTRO, funding for lending...

ne mores pobegniti iz deflacije v inflacijo samo s tiskanjem, ce se tisti denar potem dolgocasi. ravno v tem je stos. predstavljaj si inflacijo kot navor. navor je sila krat rocica. tiskanje je sila. ki pa nic ne naredi, ker ji manjka rocica - hitrost obracanja denarja. in ta je skozi vsa ta leta divjega tiskanja s strani najvecjih centralnih bank zelo komatozna.

P=MV/Y, V je pa tako nizek, da je tudi P nizek. Ko sem to že enkrat napisal na tem forumu, so me takoj potolkli, da to ni res :-)

No, na hitrosti denarja bi se poznalo že, če bi populacija prihodke zapravljala, namesto da jih tlači v depozite. In sem še vedno mnenja, da to centralnim bankam ni všeč in jim čisto ustreza, da se del pritiska prenese še na bančne komitente. Konec koncev si populacija s prihranki ne bo izposojala denarja od bank. Sposojala si bo kvečjem populacija, ki je prihranke že zapravila :-)

denarja je cuda, ampak ni povprasevanja po njem, nikamor ne gre. te izkusnje niso tako nove. preden je ostali razviti svet padel v to luknjo, so jo japonci poznali ze vsaj od 2000.

bralci financ so se lahko o teh pojavih in pojmih poucili pravocasno leta 2008 :) www.finance.si/8348331

Tiste kolumne sem bral in se z njimi strinjal. In so vsekakor še vedno aktualne. Vmes je samo slon zrasel, pumpa za balon je pa desetkrat močnejša.

[Klepec]
> ne mores pobegniti iz deflacije v inflacijo samo s tiskanjem, ce se tisti denar potem dolgocasi. ravno v tem je stos. predstavljaj si inflacijo kot navor. navor je sila krat rocica. tiskanje je sila. ki pa nic ne naredi, ker ji manjka rocica - hitrost obracanja denarja. in ta je skozi vsa ta leta divjega tiskanja s strani najvecjih centralnih bank zelo komatozna.

P=MV/Y, V je pa tako nizek, da je tudi P nizek. Ko sem to že enkrat napisal na tem forumu, so me takoj potolkli, da to ni res :-)

ne vem, kdaj in koga se ti je to zgodilo, ampak hitrost je absolutno kljucni faktor v tej celi zgodbi.

No, na hitrosti denarja bi se poznalo že, če bi populacija prihodke zapravljala, namesto da jih tlači v depozite.

tako.

In sem še vedno mnenja, da to centralnim bankam ni všeč in jim čisto ustreza, da se del pritiska prenese še na bančne komitente.

vsekakor. zato pa je pocasi (dovolj pocasi, da deluje za kuhanje zabe) vedno bolj aktualna stvar zgolj-elektronski denar, da ni vec izhoda "ce je om negativna, bom dal pa v stumf". da celotna masa denarja ali cela tista, ki jo je dovolj prirocno uporabljati,denar postane "use it or lose it". eni fantje bodo frajerji in furali na primer zlatnike, ampak ne vecina populacije, zanjo bo vedno smer inercije tisto, kar je dovolj komot, to je clovesko. (analogija - pomisli, kaj vse o sebi in od sebe ljudje dajejo v oblake in pretakajo skozi telefone. zraven potem jamrajo o zasebnosti, ampak je prevec komot, da bi spremenili ravnanje.)

Tiste kolumne sem bral in se z njimi strinjal. In so vsekakor še vedno aktualne. Vmes je samo slon zrasel, pumpa za balon je pa desetkrat močnejša.

ja. ampak v bistvu je se vedno ista zdaj ze kar stara zgodba. slow-motion trainwreck. eden od razlogov, da se mi ne da vec pisati :) samo simptomi, pojavne oblike se spreminjajo in vsake tolko prebijajo predstave o tem, kaj da je normalno, in potem je malo spetira ob vsakem takem premiku, ampak kot receno... iste tirnice.

[vickibedi]
Komercialne banke ga serjejo. Kakor so bile v preteklosti prevec radodarne s krediti, tako gredo zdaj v drugo skrajnost z risk mngmt.Da ne govorim o trzni obrestni meri kreditov, za katero bi pricakoval da bo v sedanjih razmerah v rangu 1-1.5%, pa se zdalec ni tako nizka. Halo, kdo bo danes jemal kredite po 4-5% ?

Meni so za nakup avta ponujali EOM 10%!?!? Halooo?
Niti 2x ni treba ugibati, ali sem šel v to.
Po taki obrestni meri se nisem zapufal še čisto nikoli v življenju, niti v najslabših časih.

[najobj]
> [0430ABAKU]
> Vprašanje perspektive.
> 1. Banke lahko gledajo na tole problematiko, kot da ljudem nudijo storitev varnega hranjenja denarja in to storitev zaračunavajo.
> 2. Banke hočejo privabiti denar in zato so pripravljene z ljudmi deliti manjši del dobička, ki ga z zbranim denarjem ustvarijo.
>
> Do zdaj smo živeli z opcijo 2. Po novem bomo z 1?
> Če bodo nekoč res ukinili gotovino, bomo na 1 obsojeni, saj ne bo možnosti dviga in z gotovino basanja žimnic.

... ja, in banke bodo naredile posebne "klošarske" kartice, da klošarji ne bodo rabili prosjačit drobiža za liter vina, ampak bodo lepo šli v trgovino in kot vsi drugi s kartico kupili, kar rabijo ...

Je pa dejstvo, da bi v tem primeru denar najhitreje prešel iz papirne oblike v potrošnjo :-))

Baje v ZDA banka sploh ne vpraša, če ima stranka vire dohodkov, ko zaprosi za kreditno kartico. Enostavno mu jo izdajo.

[vickibedi]
Komercialne banke ga serjejo. Kakor so bile v preteklosti prevec radodarne s krediti, tako gredo zdaj v drugo skrajnost z risk mngmt.Da ne govorim o trzni obrestni meri kreditov, za katero bi pricakoval da bo v sedanjih razmerah v rangu 1-1.5%, pa se zdalec ni tako nizka. Halo, kdo bo danes jemal kredite po 4-5% ?

na lej... da ne bo tojemoznosamovsloveniji :) ftalphaville.ft.com/...est-rates/

Bolj kot hirost tiskanja denarja ima na hitrost kroženja vpliv njegov nakupni potencial. Koliko bruto kupi moj neto. Če moja inzenirska neto placa ne kupi bruto ure handymana, si bom zarnice v stanovanju pac menjaval sam, tudi ce mi das kredit z negativno om. Od tod tudi trazlika med eu in usa v consumer spending vsem helikopterjem navkljub (pa ne spominjam se tvojega clanka na to temo). Do investicijskega denarja pa si v slo itak ceneje prisel pred helikopterskim denarjem.

[tmatej]
Bolj kot hirost tiskanja denarja ima na hitrost kroženja vpliv njegov nakupni potencial. Koliko bruto kupi moj neto. Če moja inzenirska neto placa ne kupi bruto ure handymana, si bom zarnice v stanovanju pac menjaval sam, tudi ce mi das kredit z negativno om. Od tod tudi trazlika med eu in usa v consumer spending vsem helikopterjem navkljub (pa ne spominjam se tvojega clanka na to temo). Do investicijskega denarja pa si v slo itak ceneje prisel pred helikopterskim denarjem.

upal bi dvomit, da je to v tej zgodbi to kljucni faktor. zakaj - ker sicer obstajajo jasne eu/usa locnice po tem kriteriju, vendar je stanje tega faktorja znotraj usa / znotraj eu relativno stabilno, pa vendar

- se obema v zadnjih 10 letih dogaja bistven upad hitrosti - glej recimo graf tu thereformedbroker.co...-of-money/ - sicer sta izhodisci razlicno visoki (kamor lahko spakiramo tvoj faktor), pot navzdol pa grdo podobna (graf pa je zanimiv tudi zaradi tega, kako dalec nazaj sega);

- je stanje tudi v usa se vedno svoh - glej recimo www.americanthinker....money.html in linke naprej (verjetno pa ti bo zlasti vsec zakljucni del teksta).

ker torej tvojega faktorja ne vidim kot bistvenega (ni brezvezen, ni pa zame glavni igralec prav pri tej zgodbi), je naravno, da se ne spomnis mojega clanka to temo.

ce iscemo ravno razlike v razvoju dogodkov zadnjih 10 let usa/eu, je ena dokaj vidna ne tolko na strani hitrosti kot mase: ecb je zbor republik in pokrajin in njena hitrost in ucinkovitost odlocanja temu primerna, smiselnost pa tudi... ce pomisliva nazaj do trichetovega dviga om in potem naprej do tistega, kako se je od 2012 dalje nekaj let bilanca ecb kljub deklarirani easy politiki in a lot of jawboning dejansko mocno krcila (sele nedavno je presegla na pred leti dosezeni max).

poleg seveda evropske politicne modernosti tega, da hkrati, ko je mlahava zasebna poraba, gres ravno takrat krcit se javno.

zgoraj uporabljas pojem helikopterski denar v nekem sirokem smislu. dejansko razlicni to razlicno uporabljajo. za moje pojme je to tisti denar, ki (v nasprotju z dosedanjimi masovnimi operacijami) prileti direktno iz zraka v gospodinjstva in ni kredit (ceprav se morda zaradi izvedbenih potreb nominalno deklarira kot perpetual kredit z obrestno mero 0). za cilj sta pomembna vsaj se to, da ima rok uporabe; to, da je vnaprej dano vedeti, da bo ponavljano; in to, da mine dovolj ponovitev, da publika verjame v ponovitve.

ce greva se malo naprej in morda prideva blizje skupaj:

darilo je seveda lahko ali tako darilo, da dobis nekaj sveze natisnjenega direktno v roke / na racun ali pa tudi taksno darilo, da ti je manj vzeto od bruto do neto in ceprav se morda nisi nikoli ukvarjal s tem, koliko imas bruto, si vesel preprostega dejstva, da prejmes vec. tukaj pa je definitivno prostor za faktor, ki ga ti omenjas.

however, ta pot je mogoce malo bolj tricky, ker s tem, ko si dal proracunu manjso "marzo" (in ce se zgodi, da je ne bo not prinesel s povecano aktivnostjo v zasebnem sektorju), si dal tudi manj denarja za penzije (tudi penzionisti trosijo + pomagajo trositi mlajsim), za subvencije (prebivalstvu in podjetjem) in konec koncev za place javnim usluzbencem (hej, tudi oni trosijo). lahko reces, da saj se to pokrajsa in izravna ali je celo neto pozitivno, ni pa to samoumevno.

in ja, seveda je res, da je v tej zgodbi bolj malo samoumevnih jasnih resitev, ker bi verjetno sicer ne-ravno-blesavi japonci v vsem tem casu ze kaj skuzili.

[crt]
ce greva se malo naprej in morda prideva blizje skupaj:

darilo je seveda lahko ali tako darilo, da dobis nekaj sveze natisnjenega direktno v roke / na racun ali pa tudi taksno darilo, da ti je manj vzeto od bruto do neto in ceprav se morda nisi nikoli ukvarjal s tem, koliko imas bruto, si vesel preprostega dejstva, da prejmes vec. tukaj pa je definitivno prostor za faktor, ki ga ti omenjas.

however, ta pot je mogoce malo bolj tricky, ker s tem, ko si dal proracunu manjso "marzo" (in ce se zgodi, da je ne bo not prinesel s povecano aktivnostjo v zasebnem sektorju), si dal tudi manj denarja za penzije (tudi penzionisti trosijo + pomagajo trositi mlajsim), za subvencije (prebivalstvu in podjetjem) in konec koncev za place javnim usluzbencem (hej, tudi oni trosijo). lahko reces, da saj se to pokrajsa in izravna ali je celo neto pozitivno, ni pa to samoumevno.

.... lahko pa se zmeniva za hibridno verzijo (in potem samo se vse ostale prepricava)

- proracun se financira z emisijo
- kar mu daje prostor tako na strani povecanja javne porabe
- kot tudi na strani nizanja davkov

win win :)

[crt]
> [vickibedi]
> Komercialne banke ga serjejo. Kakor so bile v preteklosti prevec radodarne s krediti, tako gredo zdaj v drugo skrajnost z risk mngmt.Da ne govorim o trzni obrestni meri kreditov, za katero bi pricakoval da bo v sedanjih razmerah v rangu 1-1.5%, pa se zdalec ni tako nizka. Halo, kdo bo danes jemal kredite po 4-5% ?

na lej... da ne bo tojemoznosamovsloveniji :) ftalphaville.ft.com/...est-rates/

Zal tega linka ne vidim, ampak verjamem, da je pojav pretezno globalen, vezan vsaj na Evropo in Japonsko. Prdd casom sem bil na enem predavanju od risk direktorja iz ene tuje banke v slo .. celo delavnica je bila in smo obravnavali en realen use case. To mi je dalo misliti, da so banke v VELIKI meri krive za obstojece stanje.

[vickibedi]
> na lej... da ne bo tojemoznosamovsloveniji :) ftalphaville.ft.com/...est-rates/

Zal tega linka ne vidim

ft alphaville sicer zahteva registracijo, ki pa je brezplacna. zelo zelo predlagam, da zrihtas. tamkasnja ekipa fura tudi zelo solidno twitter listo z vseh vetrov - twitter.com/FTAlphav...lphatweets

Kaj japonci so probali kaj s helikopterja dnar metat? Zadnjic si linkal aud vs usa glede uspesnosti helimoney, za japonce se pa ne spomnim da bi kaj bral...

LpA

[bobek13]
Kaj japonci so probali kaj s helikopterja dnar metat? Zadnjic si linkal aud vs usa glede uspesnosti helimoney, za japonce se pa ne spomnim da bi kaj bral...

forum.finance.si/?m=...569&single

drugega ne morem brat, prvi pa je taka klobasa, da sem se zadovoljil z abstractom... glede na to, da je (vsaj ta prvi link) hemimoney bil sproban v 1999 in potem vec ne (ali?) so prisli do spozbanja, da ni bistvene razlike al se motim? v tem tekstu pise, da je denar dala vlada - torej iz proracuna? a bi bilo drugace, ce bi od BoJ, al je itak vseeno ker je v tem primeru proracun dobil ta denar iz lufta od BoJ?

LpA

p.s.: pri vseh teh UTD razpravah vedno pogresam aspekt, zakaj je socializem napram kapitalizmu tako neslavno propadel - v mojih oceh je to motivacija po dobrem delu na eni strani in motivacija po "hvatanju krivina" na drugi - oziroma z drugimi besedami, ce mi vpeljemo nekaksen UTD v kapitalisticno druzbo, kako bos potem se motiviral sposobne posameznike da kaj "dajo" od sebe, ce bodo "brezdelnezi" ziveli "nebistveno" manj kvalitetno zivljenje???

[bobek13]
drugega ne morem brat, prvi pa je taka klobasa, da sem se zadovoljil z abstractom... glede na to, da je (vsaj ta prvi link) hemimoney bil sproban v 1999 in potem vec ne (ali?) so prisli do spozbanja, da ni bistvene razlike al se motim? v tem tekstu pise, da je denar dala vlada - torej iz proracuna? a bi bilo drugace, ce bi od BoJ, al je itak vseeno ker je v tem primeru proracun dobil ta denar iz lufta od BoJ?

po moje ni bistveno, od kod prihaja, je pa bistveno, na kaksen nacin prihaja (ponovljivost etc).

p.s.: pri vseh teh UTD razpravah vedno pogresam aspekt, zakaj je socializem napram kapitalizmu tako neslavno propadel - v mojih oceh je to motivacija po dobrem delu na eni strani in motivacija po "hvatanju krivina" na drugi - oziroma z drugimi besedami, ce mi vpeljemo nekaksen UTD v kapitalisticno druzbo, kako bos potem se motiviral sposobne posameznike da kaj "dajo" od sebe, ce bodo "brezdelnezi" ziveli "nebistveno" manj kvalitetno zivljenje???

lahko ti dam en pogled, ti pa potem sestavi svoje.

ko je marx pisal o komunizmu, so bile to meditacije na temo o tem, kako se bo kapitalizem in akumulacija in razvoj tehnologije razvil tako dalec, da ne bo vec potrebe po tem, da bi ljudje delali za prezivetje, ker bodo "proizvajalne sile" (tehno) tako mocne, da bodo lahko brez zivega dela zagotavljale minimalni ali ze kar prijeten standard. nakar bo novi konfiguraciji proizvajalnih sil sledila nova konfiguracija proizvajalnih odonosov, tj. odnosov med ljudmi, tj. komunizem kot nekaj, kar organsko sledi kapitalizmu in je tako rekoc njegova razvojna faza. recimo, da je marx bil nekaksen hipi, vsekakor so se v tistem casu take ideje verjetno zdele zelo wtf.

however, potem so prisli eni fantje, ki so rekli ejga marx stari pa to je carsko, ampak ce bomo res en da tako ziveli, why wait? dajmo horuk na roke pospesit kolo zgodovine, imamo ful idejo, gremo delat komunisticno revolucijo namesto cakanja na evolucijo, pa gremo to pocet v najbolj zahojeno, najmanj industrijsko drzavo, kar jih je pri roki. what could go wrong? in so tako naredili.

res je, da se je sovjetska zveza potem zelo hitro industrializirala in napredovala. ampak recimo, da je bila tipicno predvsem mocna na palici, ne tolko na korencku. tako da kljub temu, da je bil razvoj iz fakin bogu iza nogu repa in krompir stanja pravzaprav fantasticen (hello sputnik), janez novak v sovjetski zvezi in kompaniji tipicno ni ravno zivel zahodnega udobja.

razvoj medijev in tehnologije pa je skozi cas pripeljal do tega, da je bilo vedno vec osmoze, prehajanja skozi meje signala o tem, kako se pravzaprav tam cez zivi, in je publika vedno bolj rekla: i tata bi sine. in jo ni bilo treba prav veliko drezati, da je v moznosti spremembe videla samo upside, nobenega downsida (saj ves - slovenija bo druga svica - ta jajca so vedno aktualna), in scasoma sla spet naredit prekuc.

rezultati tega so danes zelo mesani (izkazalo se je, da po poti ali pa tudi se danes obstaja dolocen downside, pa tudi upside ni tako trivialen). but i digress. ker ti si vprasal, zakaj ni slo po starem naprej.

ni slo po starem naprej, ker ni bilo take akumulacije in takega / tovrstnega razvoja, ki bi omogocal tako udobno zivljenje, da se publika ne bi pocutila na slabsem napram svojim zahodnim kolegom.

problem socializma lahko torej gledas zelo brutalno enostavno kot problem nezadostnega komforta, bolj zelene trave prek plota -- ta problem pa se je zacel s tem, ko so tisti fantje malo bolj na oko brali marxa, pa so sli delat revolucijo v najbolj zakotne namesto v najbolj razvite drzave.

ja, vem, da je veliko bolj pokoncno in strumno pisati o koncu socializma 1.0 kot o herojskem boju za politicno in osebno svobodo. vendar osebno mislim, da v zelo veliki meri ni slo za to, temvec za tisto zgoraj opisano. oziroma da je so zlasti za svobodo kupiti "kavo in kavbojke" in ce bi ta svoboda bila omogocena znotraj tistega politicnega sistema, bi pac sel naprej. (tako kot gre na kitajskem, ki fura ekonomski napredek veliko hitreje kot pa politicno odpiranje.)

v cem pa se sedanja situacija razlikuje?

v tem, da se danes pogovarjamo o tem, da je videti, kot da znotraj zahodnega sveta tece proces tega, da tehnologija omogoca vedno bolj easy life, hkrati je profitni ciklus in trg izcrpan, vloga drzave pa vedno vecja. which sounds totally marxy. dajmo malo karikirat, al pa ne, kakor za koga, pa recimo, da se dela en tak socializem 2.0, ki tokrat v nasprotju z 1.0 nastaja tam, kjer bi po marxu "moral" nastajati in ne kot taprvic v najbolj kontra situaciji, kar se jih lahko spomnis.

s standardom zahoda pa pac ni frka kupit kavo in kavbojke. in je tega za vse dovolj.

dovolj je tudi zato, ker je zahod dal mir in fural naprej razvoj kapitalizma do te tocke. ne pa da bi sel delat ruski kvazi-jebovasmarx-nepismene-komunizem.

in tako lahko z nekaj zlobe danes razdelimo svet tako:

- drzave, ki so furale naprej kapitalizem in so danes zato na tem, da lahko, ce bo politicna volja, grejo v marxov socializem;
- razmeroma razvite (napram tretji alineji) ex soc drzave, ki pa jih je zjebala bizarna interpretacija marxa, pa zato danes zaostajajo za onimi zgoraj in v bistvu nimajo akumulacije za to, temvec zmorejo kvecjemu ponovitev verzije 1.0 (z vsemi jebadami, ki sem spadajo);
- drzave, ki so bile in so se vedno v treh pickah materinih napram prvima dvema alinejama in lahko skupaj spravijo se vedno predvsem fevdalizem (predvsem bliznji vzhod in afrika).

torej, kdor se je marxa ZE sel, je zelo verjetno, da je zal ze porabil jokerja in bo lahko samo debelo gledal, kako grejo oni iz prve grupe v takega bolj sladkega. in spet sel davit in razlascevat sodrzavljane, da bi "vsem nam" spet zagotovil fake marxa.

glej tudi: www.finance.si/8503211

ps. seveda sploh ni samoumevno, da razvoj tehnologije pripelje do hipijevskega marxa. lahko pripelje tudi to stalinovskega orwella / huxleya. to bi sele bila zgodovinska ironija - da zahod namesto marxa dobi stalina (s korencki, ampak se vedno). pol se pa pejd.

holy wall of tekst. grem jaz rajsi cebele futrat :)

ps. preden se gre kdo usajat, naj ponovim, da je to pac en pogled in da lahko vsakdo gre kuhat svojega.

Ej fajn razclenjem uvid, tudi vodo pije, vecinoma... problem je v industrijskem napredku, ki bi naj vodil do hipi marxa, se vedno bo (karikiram) moral drek za drugimi spucat, oziroma vedno bodo neke stvari/poklici, ki jih bo kljub vsemogocemu napredku nekdo moral naredit (pa najsi bo to delo sedenje v nekem prostoru in gledat neke cifre in v primeru "frke" prtisnit kaksn gumb ;-)) zdaj pa cepi to na ono - komu bo blagovoljeno zivit hipi heaven kdo bo pa za ta hipi heaven vseno moral neke gumbe prtiskat (saj ni hudo, ma vseeno ni hipistyle)... :-)

LpA

p.s.: se en aspekt, trade ed tvojo prvo skupino "drzav" in ta tretjo (ta drugo recmo da iz zgodovinskih razlogov izolirajo z zidom :-)) recimo, da bo st.1 se vedno rabil nekaj kar bo nudil le st.3, denar oziroma tecaj bo pa zaradi hipi UTDja zje*an u amen...

p.p.s.: pozdravi cebele, pa pazi da nau se ene revolucije... :-)))

[bobek13]
Ej fajn razclenjem uvid, tudi vodo pije, vecinoma... problem je v industrijskem napredku, ki bi naj vodil do hipi marxa, se vedno bo (karikiram) moral drek za drugimi spucat, oziroma vedno bodo neke stvari/poklici, ki jih bo kljub vsemogocemu napredku nekdo moral naredit (pa najsi bo to delo sedenje v nekem prostoru in gledat neke cifre in v primeru "frke" prtisnit kaksn gumb ;-)) zdaj pa cepi to na ono - komu bo blagovoljeno zivit hipi heaven kdo bo pa za ta hipi heaven vseno moral neke gumbe prtiskat (saj ni hudo, ma vseeno ni hipistyle)... :-)

je hipistyle. ker za delovanje steje tisto, kar steje za dovolj veliko vecino. drek bodo pac pucali tisti, ki bodo iz druge in tretje alineje prihajali v prvo gledat, ce je kaj za pusta hrusta. saj to prihajanje ni nekaj, kar bi bilo sele jutri na sporedu.

p.s.: se en aspekt, trade ed tvojo prvo skupino "drzav" in ta tretjo (ta drugo recmo da iz zgodovinskih razlogov izolirajo z zidom :-)) recimo, da bo st.1 se vedno rabil nekaj kar bo nudil le st.3, denar oziroma tecaj bo pa zaradi hipi UTDja zje*an u amen...

lahko si pogledas, kolko je bil denar ob x 3 rasti bilanc zahodnih cb zjeban... ni tako trivialno. pa kje je sele jen, ki bolj ko printajo, drazji je :) na primeru frackinga si pa lahko ogledas, kako hitro pride do tega, da pravzaprav roba iz kaoslandije ni vec tako zelo bistvena. nikakor ne racunat niti na nenadomestljivost resursov iz alineje 3 niti na to, da je za to, da jih dobis, ce jih ze hoces, potrebno soglasje alineje 3.

p.p.s.: pozdravi cebele, pa pazi da nau se ene revolucije... :-)))

ja, v tem casu bi bila res nerodna... zaradi jeseni, ne zaradi marxa :)