"Zame je najpomembneje, ali smo se iz projekta sanacije bank vsi kaj naučili."

Po današnjem komentarju Alenke Bratovšek je povsem gotovo, da se ona ni čisto nič naučila. Populistično se namreč sprašuje za koga se mali delničarji sploh borijo in omenja nekaj posameznikov z večjimi vložki. Ne zanimajo jo pa skrbi za prihranke za starost, šolanje otrok in pomoč onemoglim staršem stotisoč malih delničarjev, ki jim jih je brezglavo in na horuk pokradla država pod njenim vodstvom. Jaz sem se naučil, da v državne kolhoze ne vložim niti centa več, tako kot ne sklepam več nobenih zavarovanj z zavarovalnico Triglav zato, ker je pred nekaj desetletji edina odrezala 4 ničle vsem svojim zavarovancem z blagoslovom države. Never.

In kako se bo dokzovala pravilna visina izbrisa, ce pa Banka Slovenije teh podatkov ne da? Banka Slovenije v svoji stari maniri lahko sodiscu predlozi neke falsificirane podatke in nasprotna stran ne more dokazati, da so dejansko falsificirani, saj je tisti, ki bdi nad tem prav Banka Slovenije.

Prav tako nam je poznana praksa slovenskih sodisc ko pride do sporov med drzavo in zasebnimi subjekti - drzava je bodisi spoznana za nedolzno, bodisi so kazni tako mile, da se drzavi se naprej splaca krsiti pravice ljudi in podjetij.

Moj vtis je, da gre za zmago Banke Slovenije. Zakaj? Ker je evropsko sodisce pac prizgalo zeleno luc za izbris in tudi ni dalo nekih omejitev. Na koncu bo tako, da bodo naredili 99% ali 95% izbris. Zadeva bo znotraj okvirov, ki jih je dalo evropsko sodisce, posledica za izbrisance pa bo skoraj enaka kot ob izbrisu.

Odprto ostaja samo se vprasanje ali se bodo potem ti izbrisanci se enkrat obrnili na evropsko sodisce in kako bo potem slednje razsodilo. Glede na to, da jim bo uradne podatke spet dostavljala Banka Slovenije.

Sploh pa je tako, da zna ustavno sodisce sprejeti tako odlocitev, da spet ne bo dokonca, ampak bodo zadevo z dolocenimi napotki vrnili recimo upravnemu sodiscu in tako se za nekaj let zavlekli vse skupaj.

Pod črto se je samo še enkrat poakazalo, da naši državi in bankam BSu, ki se štejejo celo nad njo, ni za zaupati in verjeti. Vsak mora poskrbeti zase in se zaščititi pred njo. To nam sporoča tudi v tem primeru.

Bodo bankirji - ko bo z leti napetost popustila - še zavestno sprejemali tvegane odločitve, saj bodo vedeli, da bodo morebitne napake plačali davkoplačevalci?

Kaksna razlika je ce drzava placa iz skupne vrece ali iz vrece podrejenih obveznic?

V nobenem primeru se bankirjem ne zgodi nic hudega.

Glavno bo, ali smo se iz sanacije bank kaj naučili.

what have we learnt from this crisis?
in the short term, everything.
in the mediuum term, something.
in the long term, nothing.
(ne, to ni mozno samo v sloveniji :)

Tudi če odmislimo, da so ljudje na dopustih, se zdi, da podrejenci zanimajo čedalje manjši krog ljudi.

piarovsko je jasno, da je bila ta zadeva narejena tudi zato, ker zadeva dovolj majhen krog ljudi.

Ker Sodišče EU pravi, da so bile banke tako rekoč v stečaju

khm. sodisce pravi to:

"Banka Slovenije (Slovenija) septembra 2013 pri petih slovenskih bankah, in sicer Novi Ljubljanski banki d.d., Novi Kreditni banki Maribor d.d., Abanki Vipa d.d., Probanki d.d. in Factor banki d.d., ugotovila kapitalski primanjkljaj. Glede na obseg tega primanjkljaja te banke niso imele dovolj sredstev za poplačilo svojih upnikov in pokrivanje vrednosti vlog."

sodisce torej jemlje to, kar trdi banka slovenije in kar je pravzaprav sporno (glede na cudezno spreminjanje visine ugotovljenega kapitala), kot dejstvo pri odlocanju in se ne spusca v to, ali je ta ugotovitev bila pravilna.

Bodo bankirji - ko bo z leti napetost popustila - še zavestno sprejemali tvegane odločitve

da, ker jih ecb, lokalna in evropska politika nagovarjajo, naj vendar za bozjo voljo kreditirajo.

ponovimo vajo:

kako povrnemo obseg gospodarske in potrosniske aktivnosti kot pred krizo?

tako, da povrnemo obseg kreditiranja kot pred krizo.

zakaj se obsegu kreditiranja pred krizo rece "pred krizo"?

__________

Slovenec gre velikokrat na led, poglejmo le državne gradbene projekte, ki so »svinjsko« predragi. Zakaj drugi tir stane 1,5 milijardo? Minister Peter Gašperšič je pred dobrim letom napovedal, da bi lahko po ocenah projektantov celotno štiripasovnico od Rudnika do Škofljice uredili za 4,4 milijona evrov. Danes, ko so kako jim Kitajci prave »lokalni lopovi« ugotovili, da gre zares je cena že zrasla na 14,8 milijonov, torej za več kot trikrat!!!!! Sicer, Kitajci svoje lokalne lopove na koncu projekta preprosto postrelijo, ker si to lahko »privoščijo«, saj je Kitajcev veliko, mi bi svoje lahko vsaj zaprli pa večkrat niti tega ne naredimo. Poglejmo le tiste, ki so se »mastili« na TEŠ 6, ne samo, da niso zaprti, tudi pamet nam solijo. O štiripasovnici piše Dnevnik.

[crt]
> Bodo bankirji - ko bo z leti napetost popustila - še zavestno sprejemali tvegane odločitve

da, ker jih ecb, lokalna in evropska politika nagovarjajo, naj vendar za bozjo voljo kreditirajo.

... namrec...

In the UK, where Mr. Fisher boldly declared his country would not repeat Japan’s mistakes and increased the monetary base 400 per cent, lending remains nearly 15 per cent below pre-Lehman levels, and the nation’s economy continues to seesaw between periods of no inflation and periods of outright deflation, much like Japan.

In the Eurozone, where Mr. Draghi increased the monetary base by 125 per cent since he introduced QE in 2015, bank lending grew only 0.85 per cent, and the inflation rate has remained around zero.

In Japan, Mr. Kuroda increased the monetary base by 174 per cent since he introduced QE in 2013, but bank lending only increased by 9 per cent. That 9 per cent growth represents zero acceleration from that of his predecessor Mr. Shirakawa, and the inflation rate remains at zero.

The above demonstrates that the argument that “inflation is everywhere and always a monetary phenomenon,” as submitted by Mr. Friedman and Mr. Krugman, may be valid when there is strong private-sector demand for funds, but is basically nonsense during a balance sheet recession, when the private sector refuses to borrow despite zero or even negative interest rates.

Koo: Why US Quantitative Easing “worked” better than other QEs

ftalphaville.ft.com/...other-qes/

"... Slovenija je čudovita, majhna in nekoč komunistična država ..."
(Tako je Melania Trump, žena milijarderja Donalda Trumpa, kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, in potencialna prva dama Bele hiše, sinoči na konvenciji republikancev v Clevelandu opisala Slovenijo.)

Moje mnenje pa je je :
"... Slovenija je čudovita, majhna in ŠE VEDNO komunistična država ..." LEONX

1. Če v banko dam svoj denar samoiniciativno (kupim delnice, obveznice), so me nategnili, ker mi bodo vse pobrali, da banka ne propade.
2. Če v banko ne dam svojega denarja samoiniciativno, so me nategnili, ker mi bodo pobrali moj davkoplačevalski denar, da banka ne propade.

V vsakem primeru v banko izginja moj denar, proti moji volji, s privolitvijo države.

.... in se malo necesa, kar danes morda se zgleda kot eksotika...

BoE Staff Working Paper No. 605: The macroeconomics of central bank issued digital currencies - John Barrdear and Michael Kumhof

We study the macroeconomic consequences of issuing central bank digital currency (CBDC) — a universally accessible and interest-bearing central bank liability, implemented via distributed ledgers, that competes with bank deposits as medium of exchange.

In a DSGE model calibrated to match the pre-crisis United States, we find that CBDC issuance of 30% of GDP, against government bonds, could permanently raise GDP by as much as 3%, due to reductions in real interest rates, distortionary taxes, and monetary transaction costs.

Countercyclical CBDC price or quantity rules, as a second monetary policy instrument, could substantially improve the central bank’s ability to stabilise the business cycle.

www.bankofengland.co...wp605.aspx

kolikokrat... pffff .. "n+1"