Gospod bi moral občudovati predvsem slovenski gospodarski čudež, glede na to, da imamo zanesljivo neprimerljivo več diplomantov na tisoč ljudi kot bodisi Kitajci bodisi Američani.

Pa ga ne. Ker čudeža ni. Ker Gabrov model šolstva vabi množice neumnih in lenih, da gredo na fakultete in jih nekoč celo naredijo, od njih pa (seveda) nič. Kreativno-inovativni del diplomantov pa vsako leto večinsko odide ven. Zanesljivo ne na Kitajsko.

Kombinacija Gabrovega modela in murgelske ekonomije pač pri nas ustvarja balkanski pustinjski pašaluk, ameriški model z diplomanti iz tujine minimalno plačuje svojo nadaljnjo zanesljivo rast, Kitajcem pa zaenkrat modifikacija Gabrovega modela ni prinesla kaj prida dodane vrednosti v vrhunski znanosti in tehnologijah.

Tile gospe in gospodje, ki ex cathedra in na osnovi statističnih podatkov pametno ocenjujejo svetovno ekonomijo in predvsem razvojne modele v člankih Financ / Managerja, so precejšen pofl. Pred kratkim je neka dama iz bruseljskih hlevov genialno ocenila katastrofo avstrijskega modela izobraževanja in investiranja - seveda je morda prišla v Avstrijo enkrat v Lech na smučanje in drugič na strokovni seminar na Dunaju. Njen sklep je bil, da so življenje in plače v Pragi in Budimpešti danes že pred Dunajem... Bljak, birokratski nakladači.