kot kaže so dvčne blagajne strel v prazno. So računal, da bodo več dobil. Furs se bo vtaknil v vse pore biznisa, ampak švercerje in delo na črno pa še zdej niso zrihtal in tud ne bojo. Poznam švercerja z avti, živi v super bajti, nima pa ne TRR, ne plačuje komunale, vse je na ženo in ostale sorodnike, na bajti ima plombe, pa nikome ništa. Pa da bi se kdo na FURSU vpašal od kod babi taka bajta ( je sam učiteljica) ,,,,

Đizs, s čim se ukvarjajo.

Lahko rečem samo fak. Lahko na Financah rečete kar hočete,ampak glede na to kakšen javni sektor imamo v Sloveniji, mora pri nas podjetnik goljufati državo, ker drugače ne bi preživel. Saj bi bilo super, če bi lahko vse delali zakonito, ampak glede na realnost je jasno, da v Sloveniji še dolgo časa ne bo takšnega okolja, da bi ljudje lahko služili denar tako, da bi v celoti spoštovali pravila.

Sedaj se pa vprašajmo kaj to pomeni za samo pravno državo, korupcijo itd. Kajti če imamo tak sistem, da morajo ljudje za preživetje goljufati in lagati, potem je jasno, da to na eni točki postane neke vrste družbena norma. Ampak hecno je to, da so potem največji kršitelji in goljufi spet ljudje na pozcijah moči v javnem sektorju.

Tako da kakor koli obračam, javni sektor v Sloveniji se obnaša kot okupatorska vojska v zasedeni državi.

Vazno je, da imamo inspektorje in diktaturo. Strah pred drzavo. Bedno. A se da se kje kaj ukrast, da bodo nasi lahko strahovladali? Priden student npr. med pocitnicami zasluzi eno jahto, pa eno vilo. Anede. Samo z napitnino. Studirani pacienti si lahko zmislijo poljubno norost. In norost postane zakonita. Kaj pa ce natakarju stranka uide in ne placa, kadar je velika guzva? Jamnik govori o tistih napitninah , ki so vkljucene v racun (tip included, sevice included), pa dajmo zahtevat se od natakarjev, da ima vsak svojo blagajno. Naj si jo kupi na svoje stroske in paralelno vodi racune, ane. Da bo res cisto. To ni neoliberalizem, to je diktatura mozganskih maloposestnikov.

V ZDA : tips are allowed and appreciated!!! Tam z napitninami vse "štima". Vsi se trudijo za zadovoljstvo stranke, saj je višina napitnine močno odvisna od tega in lahko znaša tudi 30% vrednosti računa. Pričakuje se praktično povsod in je pomemben del dohodka.

Manifestacija izrojenosti egalitarizma. Napitnina je tavina, zato osebni pregled. Za zaprti oddelek psihiatrije. Napitnino zbrati skupaj, od pridnih in lenih, porazdeliti ""pravicno" med vse. Napitnina je od pamtiveka stimulacija za boljse. Gostje so vedno prisli v moj rajon, ker so vedeli,da bodo hitro in prijazno postrezeni. In direktor me je vedno prosil, naj ponovno pridem delat med pocitnicami. In to v casu najhujse diktature proletariata in egalitarizma.

[0403PRESE]
V ZDA : tips are allowed and appreciated!!!

... and reported and taxed

www.irs.gov/business...t-tax-tips

"50 odstotkov napitnine z davki pobere država."

A res?

Definitivno ne! To pobere v štartu! Najmanj kar je, pobere še pri dohodnini, saj je to prihodek zaposlenega. In ker je to prihodek, je potrebno plačati VSE davščine! Tako pri napitnini ostnae bore malo, mogoče 20%.

Torej, a država res pobere 50%? Prej 80%!

Res smo slovenistan! Človeka odret do konca! Drugje pa milijoni odtekajo...AMPAK, to je za NAŠE!

Spoštovani!

Obstaja tudi drugačno razmišljanje o napitnini. Objavljeno v reviji DENAR, 20.03.2016 (www.revijadenar.si):

"Dajanje napitnine natakaricam ali natakarjem (v nadaljevanju: natakarjem) je simbolično darilo gosta za prijazno postrežbo. V praksi se zastavlja vprašanje, ali se od prejete napitnine plačuje kakršen koli davek oziroma ali mora natakar prejeto napitnino prijaviti finančni upravi. Sam sem v mladosti velikokrat delal kot natakar in zaradi tega imam mogoče drugačen odnos do napitnine kot tisti, ki tega niso nikoli počeli in napitnino gledajo kot predmet obdavčitve. Edino. kar vem, je, da moje napitnine nisem nikoli dal lastniku gostinskega lokala. To je bilo darilo gosta meni, ker sem bil prijazen, hiter in ustrežljiv.


Oblike napitnine

Menim, da vse napitnine, ki jo prejmejo natakarji, niso identične. Zaradi tega ločim tri različne načine prejema in delitve napitnine, in to:

1. Prvi primer je, ko napitnino prejme natakar in ta napitnina ostane v njegovem žepu. To pomeni, da je ne deli z nikomer. Ni mu je potrebno dati ne lastniku gostinskega lokala, ne kuharjem ali drugim delavcem v gostinskem lokalu oziroma ni mu je potrebno oddati na za to odrejeno mesto ali v za to odrejeno posodo.
2. Drugi primer je, ko se natakarji in kuharji dogovorijo, da bodo med seboj delili prejeto napitnino, lastnika gostinskega lokala pa ta napitnina še zmeraj ne zanima.
3. Tretji primer je, ko lastnik gostinskega lokala zahteva, da se vsa napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in nato on ob koncu dneva, tedna ali meseca, to napitnino razdeli med natakarje oziroma zaposlene.

Obdavčitev napitnine

Po mojem mnenju prvi dve vrsti napitnine ne zapadeta obdavčitvi po zakonu o dohodnini, temveč po zakonu o davku na dediščine in darila, saj gre za darilo gosta natakarju oziroma natakarju in kuharjem. To ni plačilo za gostinsko storitev, temveč darilo za prijaznost.

Tako v 2. členu veljavnega zakona o davku na dediščine in darila najdemo vse, kar nas zanima. Po tem zakonu je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

Kot premoženje se štejejo tudi premičnine, med katere se šteje tudi denar. Ob tem je potrebno izpostaviti, da darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, kar denar je, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov.

Enostavno povedano, to je celotna umetnost okoli napitnine, ki jo prejme natakar ali kuhar in lastnika gostinskega lokala oziroma delodajalca le-ta ne zanima.

V tretjem primeru, ko se mora napitnina odložiti na posebej odrejeno mesto in jo nato lastnik gostinskega lokala ob koncu dneva, tedna ali meseca razdeli med natakarje in kuharje oziroma zaposlene, pa za mene ta prejemek predstavlja dohodek iz delovnega razmerja, če gre za zaposlitev ali za dohodek na drugi podlagi, od katerega je potrebno obračunati vse zakonsko določene davke in prispevke.

Mnenje Furs

Pred kratkim je natakarica vprašala Furs, če jo lahko inšpektor kaznuje, če bo svojo napitnino puščala na delovni površini, to je gostinskem pultu oziroma v za to namenjenem hranilniku, konec dneva pa jo vzela in odnesla.

Furs ji je odgovoril, da njeno ravnanje ni davčno pravilno, saj da napitnina, ki jo prejmete na podlagi zadovoljstva gostov, predstavlja sestavni del plačila za opravljeno gostinsko storitev in predstavlja prihodek v poslovnih knjigah gostinca. Če je tako prejeta napitnina namenjena plačilu za njeno delo, morajo biti ob izplačilu obračunane predpisane obveznosti.
Prejeta napitnina v okviru opravljanja gostinske dejavnosti mora biti najkasneje ob dnevnem zaključku blagajne dokumentirana z ustrezno knjigovodsko listino v znesku, ki presega vsoto izdanih računov in blagajniškega maksimuma. Tako dokumentirana napitnina predstavlja prihodek v poslovnih knjigah gostinca.

Če delodajalec – gostinec napitnino ali del napitnine nameni za izplačilo v okviru plačila za delo svojim zaposlenim, se ta izplačila obdavčijo na enak način kot druga izplačila iz zaposlitve. Ob izplačilu svojim zaposlenim mora tako gostinec obračunati akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost, izplačilo pa mora biti izvedeno na transakcijski račun zaposlenega.

Zaključek

Sam se z mnenjem Fursa ne strinjam v celoti in menim, da je moje razmišljanje realnejše. Vsi primeri napitnine niso identični in zaradi tega se jih ne sme davčno obravnavati na identičen način. Prav gotovo je znesek napitnine odvisen od množice drugih kriterijev, kot so prijaznost, ustrežljivost, hitrost strežbe, prilagodljivost in seveda tisti čarobni nasmeh, ko se gostu izroči račun.

Ivan Simič"

Kaj pa klosarji? Naj se oni odprejo sp in si nabavijo blagajne.Tisti s FURSa in tisti, ki tako zakonodajo sprejemajo niso nikoli v zivljenju delali. Jim ni bilo treba. So studirali, dokler so hoteli in prevandrali na tuje stroske cel svet. Zdaj pa pametujejo. Delat ne znajo, zato so pa dobri birici.

Pa se to. Objavite zakonodajno sled. Kdo je avtor te blaznosti. Ime in priimek, prosim. Javno, pa se njegovo biografijo. Gotovo se je rodil z rdeco zlicko v gobcu.

samo so pa inovativni teli naši dacarji. Najprej plača firma kjer delaš, potem pa še ti pri dohodnini. Samo se mi pa zdi da je to spet napihovanje brez neke realne osnove. FURS ne zna urediti niti področja prave sive ekonomije, pa si nekako predstavljajo da bodo regulirali še področje napitnin. Mokre sanje in čisto nič več.

Da se postavim na znanstveni nivo nasih zakonodajalcev in FURSa, pa se KPK. Stranki v postopku nista enakopravno obravnavani. Kateri stranki? Dajalec in prejemnik napitnine. Dajalec napitnine ravna koruptivno, napitnina je podkupnina in naj ga zato obravnava KPK po hitrem postopku. Je tako?

V Nemciji je napitnina obicajna, kakih 10%,in gre pogosto prek kartice. Ni obicaj, da pustis denar na mizi, celo cudno je to. Tudi ce placas z gotovino, vecjim bankovcem, pac poves, koliko naj ti racuna. Ce je racun 44 in das 50, mirno lahko reces 49, dobis nazaj 1 in je to nekaj najbolj normalnega. Pri nas je to cudno :)

In ce placas s kartico, enako. Torej gre cez knjige podjetja. Sklepam, da tudi cez davke potem

Finance, vprasajte FURS za pravno utemeljitev stalisca glede napitnin, da se bomo sploh lahko pogovarjal o tem, ali so obdavcene in katere so, ce so, ter s katerimi davki. Tako pa smo zdaj na tem, da so rekli, je obdavceno, ne da bi prav dobro vedeli, zakaj je tako. Torej, zakon, clen, odstavek, obrazlozitev, sodna praksa...

[1219SI1]
Spoštovani!

Obstaja tudi drugačno razmišljanje o napitnini. Objavljeno v reviji DENAR, 20.03.2016 (www.revijadenar.si):

"Dajanje napitnine natakaricam ali natakarjem (v nadaljevanju: natakarjem) je simbolično darilo gosta za prijazno postrežbo. V praksi se zastavlja vprašanje, ali se od prejete napitnine plačuje kakršen koli davek oziroma ali mora natakar prejeto napitnino prijaviti finančni upravi. Sam sem v mladosti velikokrat delal kot natakar in zaradi tega imam mogoče drugačen odnos do napitnine kot tisti, ki tega niso nikoli počeli in napitnino gledajo kot predmet obdavčitve. Edino. kar vem, je, da moje napitnine nisem nikoli dal lastniku gostinskega lokala. To je bilo darilo gosta meni, ker sem bil prijazen, hiter in ustrežljiv.


Oblike napitnine

Menim, da vse napitnine, ki jo prejmejo natakarji, niso identične. Zaradi tega ločim tri različne načine prejema in delitve napitnine, in to:

1. Prvi primer je, ko napitnino prejme natakar in ta napitnina ostane v njegovem žepu. To pomeni, da je ne deli z nikomer. Ni mu je potrebno dati ne lastniku gostinskega lokala, ne kuharjem ali drugim delavcem v gostinskem lokalu oziroma ni mu je potrebno oddati na za to odrejeno mesto ali v za to odrejeno posodo.
2. Drugi primer je, ko se natakarji in kuharji dogovorijo, da bodo med seboj delili prejeto napitnino, lastnika gostinskega lokala pa ta napitnina še zmeraj ne zanima.
3. Tretji primer je, ko lastnik gostinskega lokala zahteva, da se vsa napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in nato on ob koncu dneva, tedna ali meseca, to napitnino razdeli med natakarje oziroma zaposlene.

Obdavčitev napitnine

Po mojem mnenju prvi dve vrsti napitnine ne zapadeta obdavčitvi po zakonu o dohodnini, temveč po zakonu o davku na dediščine in darila, saj gre za darilo gosta natakarju oziroma natakarju in kuharjem. To ni plačilo za gostinsko storitev, temveč darilo za prijaznost.

Tako v 2. členu veljavnega zakona o davku na dediščine in darila najdemo vse, kar nas zanima. Po tem zakonu je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

Kot premoženje se štejejo tudi premičnine, med katere se šteje tudi denar. Ob tem je potrebno izpostaviti, da darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, kar denar je, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov.

Enostavno povedano, to je celotna umetnost okoli napitnine, ki jo prejme natakar ali kuhar in lastnika gostinskega lokala oziroma delodajalca le-ta ne zanima.

V tretjem primeru, ko se mora napitnina odložiti na posebej odrejeno mesto in jo nato lastnik gostinskega lokala ob koncu dneva, tedna ali meseca razdeli med natakarje in kuharje oziroma zaposlene, pa za mene ta prejemek predstavlja dohodek iz delovnega razmerja, če gre za zaposlitev ali za dohodek na drugi podlagi, od katerega je potrebno obračunati vse zakonsko določene davke in prispevke.

Mnenje Furs

Pred kratkim je natakarica vprašala Furs, če jo lahko inšpektor kaznuje, če bo svojo napitnino puščala na delovni površini, to je gostinskem pultu oziroma v za to namenjenem hranilniku, konec dneva pa jo vzela in odnesla.

Furs ji je odgovoril, da njeno ravnanje ni davčno pravilno, saj da napitnina, ki jo prejmete na podlagi zadovoljstva gostov, predstavlja sestavni del plačila za opravljeno gostinsko storitev in predstavlja prihodek v poslovnih knjigah gostinca. Če je tako prejeta napitnina namenjena plačilu za njeno delo, morajo biti ob izplačilu obračunane predpisane obveznosti.
Prejeta napitnina v okviru opravljanja gostinske dejavnosti mora biti najkasneje ob dnevnem zaključku blagajne dokumentirana z ustrezno knjigovodsko listino v znesku, ki presega vsoto izdanih računov in blagajniškega maksimuma. Tako dokumentirana napitnina predstavlja prihodek v poslovnih knjigah gostinca.

Če delodajalec – gostinec napitnino ali del napitnine nameni za izplačilo v okviru plačila za delo svojim zaposlenim, se ta izplačila obdavčijo na enak način kot druga izplačila iz zaposlitve. Ob izplačilu svojim zaposlenim mora tako gostinec obračunati akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost, izplačilo pa mora biti izvedeno na transakcijski račun zaposlenega.

Zaključek

Sam se z mnenjem Fursa ne strinjam v celoti in menim, da je moje razmišljanje realnejše. Vsi primeri napitnine niso identični in zaradi tega se jih ne sme davčno obravnavati na identičen način. Prav gotovo je znesek napitnine odvisen od množice drugih kriterijev, kot so prijaznost, ustrežljivost, hitrost strežbe, prilagodljivost in seveda tisti čarobni nasmeh, ko se gostu izroči račun.

Ivan Simič"

V Sloveniji,kot tudi že prej v Jugoslovaji sta bila dva tipa napitnine A) tista v žep in B) napitnina kot veriabilni del plače iz katerega so bili, so plačani vsi davki in prispevki, kar pomeni, d agre v osnovo za pokojnino in primer invalidnosti.

Razlika med skupino A) in skupino B) ni bila, oziromani le v dajatvah, temveč pogosto nastane razlika tudi v pravicah do otroških dodatkov, višini plačila vrteca itd.

Pravzaparv razlika je mnogo večja kot na prvi izgled deluje.

je pa tema vredna širše obravnave, saj je tičalo, tiči kar nekaj zank, ki v koliko jih sprgledaš lahko pustiš v določenih primerih za seboj žrtve in to najšibkejših, ki jih še hudo kapitalistične države ščitijo.

Kvalitetna storitev jasno ni odvisna v mnogih primerih le od zaposlenega, ki prinese produkt stranki, temveč selotnega tima. Dvom, d abi natakar dobil napitnino, če bi kuhar pripravil zanič hrano, nnpr prežgan zrezek ali ribo, ali če lastnik ne bi poskrbel, da bi bil lokal urejen, čist, itd. kakšna delitev je poštzena naj vsak sam pri sebi iskreno razmisli, naj se poiskusi postaviti v vlogo tako natakarja, kot kuharja in lastnika.

Dvomim tudi, da inšpektorji vedo kje vse zanke v opciji A) in opvciji B) tičijo.

Jasno kot v vsem je od etike posameznika kot tudi poslovodstva odvisno ali iz tega naredijo umazane anomalije. To je le del slike etike, ki je v podjetju pomembna tako navznoter kot navzven in dolgoročni uspeh podjetja.

Glej za kaj gre. Za STIMULACIJO DOBRIH natakarjev. Lahko je napitnina vkljucena in je ni treba dati, ker ima lastnik lokala ob obracunavanju racunov natakarjev jasen vpogled v kolicino dela in ga ob placi lahko stimulira. Tega, h kateremu gostje raje pridejo drugace od zadircnega, ki se mu gostje izogibajo. Lahko pa je tip/service not included in gost natakarja direktno nagrajuje in stimulira. Ce ni zadovoljen, nic, ce je zadovoljen pa recimo od 0;10 %. Ali vec. Prostovoljno. To je vsa znanost. in prirodni nadzor. A zdaj naj se pa bojim hoditi na kavo (saj ne hodim pogosto), da ne bom prica osebnim pregledom natakarjev. BOLNO, BOLNO, BOLNO. Doprinos drzave je: pokvariti stimungo gostu in prijaznemu natakarju.Zakaj so bile kelnarce vedno lustne in prijazne? Ker so privabile goste. Vec gostov, vec dohodka za ostarijo in vec davka za drzavo. Za tiste, ki imajo IQ luke warm.

[FIN-454644]
Glej za kaj gre. Za STIMULACIJO DOBRIH natakarjev. Lahko je napitnina vkljucena in je ni treba dati, ker ima lastnik lokala ob obracunavanju racunov natakarjev jasen vpogled v kolicino dela in ga ob placi lahko stimulira. Tega, h kateremu gostje raje pridejo drugace od zadircnega, ki se mu gostje izogibajo. Lahko pa je tip/service not included in gost natakarja direktno nagrajuje in stimulira. Ce ni zadovoljen, nic, ce je zadovoljen pa recimo od 0;10 %. Ali vec. Prostovoljno. To je vsa znanost. in prirodni nadzor. A zdaj naj se pa bojim hoditi na kavo (saj ne hodim pogosto), da ne bom prica osebnim pregledom natakarjev. BOLNO, BOLNO, BOLNO. Doprinos drzave je: pokvariti stimungo gostu in prijaznemu natakarju.Zakaj so bile kelnarce vedno lustne in prijazne? Ker so privabile goste. Vec gostov, vec dohodka za ostarijo in vec davka za drzavo. Za tiste, ki imajo IQ luke warm.

Dvomim, da bo natakar dobil napitnino če prinese na mizo zažgan zrezek in če je lokal umazan, neurejen.

[zvezdicee]
> [1219SI1]
> Spoštovani!
>
> Obstaja tudi drugačno razmišljanje o napitnini. Objavljeno v reviji DENAR, 20.03.2016 (www.revijadenar.si):
>
> "Dajanje napitnine natakaricam ali natakarjem (v nadaljevanju: natakarjem) je simbolično darilo gosta za prijazno postrežbo. V praksi se zastavlja vprašanje, ali se od prejete napitnine plačuje kakršen koli davek oziroma ali mora natakar prejeto napitnino prijaviti finančni upravi. Sam sem v mladosti velikokrat delal kot natakar in zaradi tega imam mogoče drugačen odnos do napitnine kot tisti, ki tega niso nikoli počeli in napitnino gledajo kot predmet obdavčitve. Edino. kar vem, je, da moje napitnine nisem nikoli dal lastniku gostinskega lokala. To je bilo darilo gosta meni, ker sem bil prijazen, hiter in ustrežljiv.
>
>
> Oblike napitnine
>
> Menim, da vse napitnine, ki jo prejmejo natakarji, niso identične. Zaradi tega ločim tri različne načine prejema in delitve napitnine, in to:
>
> 1. Prvi primer je, ko napitnino prejme natakar in ta napitnina ostane v njegovem žepu. To pomeni, da je ne deli z nikomer. Ni mu je potrebno dati ne lastniku gostinskega lokala, ne kuharjem ali drugim delavcem v gostinskem lokalu oziroma ni mu je potrebno oddati na za to odrejeno mesto ali v za to odrejeno posodo.
> 2. Drugi primer je, ko se natakarji in kuharji dogovorijo, da bodo med seboj delili prejeto napitnino, lastnika gostinskega lokala pa ta napitnina še zmeraj ne zanima.
> 3. Tretji primer je, ko lastnik gostinskega lokala zahteva, da se vsa napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in nato on ob koncu dneva, tedna ali meseca, to napitnino razdeli med natakarje oziroma zaposlene.
>
> Obdavčitev napitnine
>
> Po mojem mnenju prvi dve vrsti napitnine ne zapadeta obdavčitvi po zakonu o dohodnini, temveč po zakonu o davku na dediščine in darila, saj gre za darilo gosta natakarju oziroma natakarju in kuharjem. To ni plačilo za gostinsko storitev, temveč darilo za prijaznost.
>
> Tako v 2. členu veljavnega zakona o davku na dediščine in darila najdemo vse, kar nas zanima. Po tem zakonu je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
>
> Kot premoženje se štejejo tudi premičnine, med katere se šteje tudi denar. Ob tem je potrebno izpostaviti, da darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, kar denar je, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 evrov.
>
> Enostavno povedano, to je celotna umetnost okoli napitnine, ki jo prejme natakar ali kuhar in lastnika gostinskega lokala oziroma delodajalca le-ta ne zanima.
>
> V tretjem primeru, ko se mora napitnina odložiti na posebej odrejeno mesto in jo nato lastnik gostinskega lokala ob koncu dneva, tedna ali meseca razdeli med natakarje in kuharje oziroma zaposlene, pa za mene ta prejemek predstavlja dohodek iz delovnega razmerja, če gre za zaposlitev ali za dohodek na drugi podlagi, od katerega je potrebno obračunati vse zakonsko določene davke in prispevke.
>
> Mnenje Furs
>
> Pred kratkim je natakarica vprašala Furs, če jo lahko inšpektor kaznuje, če bo svojo napitnino puščala na delovni površini, to je gostinskem pultu oziroma v za to namenjenem hranilniku, konec dneva pa jo vzela in odnesla.
>
> Furs ji je odgovoril, da njeno ravnanje ni davčno pravilno, saj da napitnina, ki jo prejmete na podlagi zadovoljstva gostov, predstavlja sestavni del plačila za opravljeno gostinsko storitev in predstavlja prihodek v poslovnih knjigah gostinca. Če je tako prejeta napitnina namenjena plačilu za njeno delo, morajo biti ob izplačilu obračunane predpisane obveznosti.
> Prejeta napitnina v okviru opravljanja gostinske dejavnosti mora biti najkasneje ob dnevnem zaključku blagajne dokumentirana z ustrezno knjigovodsko listino v znesku, ki presega vsoto izdanih računov in blagajniškega maksimuma. Tako dokumentirana napitnina predstavlja prihodek v poslovnih knjigah gostinca.
>
> Če delodajalec – gostinec napitnino ali del napitnine nameni za izplačilo v okviru plačila za delo svojim zaposlenim, se ta izplačila obdavčijo na enak način kot druga izplačila iz zaposlitve. Ob izplačilu svojim zaposlenim mora tako gostinec obračunati akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost, izplačilo pa mora biti izvedeno na transakcijski račun zaposlenega.
>
> Zaključek
>
> Sam se z mnenjem Fursa ne strinjam v celoti in menim, da je moje razmišljanje realnejše. Vsi primeri napitnine niso identični in zaradi tega se jih ne sme davčno obravnavati na identičen način. Prav gotovo je znesek napitnine odvisen od množice drugih kriterijev, kot so prijaznost, ustrežljivost, hitrost strežbe, prilagodljivost in seveda tisti čarobni nasmeh, ko se gostu izroči račun.
>
> Ivan Simič"

V Sloveniji,kot tudi že prej v Jugoslovaji sta bila dva tipa napitnine A) tista v žep in B) napitnina kot veriabilni del plače iz katerega so bili, so plačani vsi davki in prispevki, kar pomeni, d agre v osnovo za pokojnino in primer invalidnosti.

Razlika med skupino A) in skupino B) ni bila, oziromani le v dajatvah, temveč pogosto nastane razlika tudi v pravicah do otroških dodatkov, višini plačila vrteca itd.

Pravzaparv razlika je mnogo večja kot na prvi izgled deluje.

je pa tema vredna širše obravnave, saj je tičalo, tiči kar nekaj zank, ki v koliko jih sprgledaš lahko pustiš v določenih primerih za seboj žrtve in to najšibkejših, ki jih še hudo kapitalistične države ščitijo.

Kvalitetna storitev jasno ni odvisna v mnogih primerih le od zaposlenega, ki prinese produkt stranki, temveč selotnega tima. Dvom, d abi natakar dobil napitnino, če bi kuhar pripravil zanič hrano, nnpr prežgan zrezek ali ribo, ali če lastnik ne bi poskrbel, da bi bil lokal urejen, čist, itd. kakšna delitev je poštzena naj vsak sam pri sebi iskreno razmisli, naj se poiskusi postaviti v vlogo tako natakarja, kot kuharja in lastnika.

Dvomim tudi, da inšpektorji vedo kje vse zanke v opciji A) in opvciji B) tičijo.

Jasno kot v vsem je od etike posameznika kot tudi poslovodstva odvisno ali iz tega naredijo umazane anomalije. To je le del slike etike, ki je v podjetju pomembna tako navznoter kot navzven in dolgoročni uspeh podjetja.

Bistvo pa je, da ko je manjši podjetnik ali večje podjetje za opcijo A) ali opcijo B) odloči, se tega drži, je kredibilen, dovor velja za vse enkao neprihaja do izigravanja, saj v primeru, da se odloči za varibilni del, glede na zaupnost podtakov osebnih dohodkov, ipd delavec težko preverja ali ga ta iz malomarnosti ali naklepno prinaša okrog.

napitnina kot varibilni del plače ni slaba opcija, toda naj si to res priviščijo podjetja kjer domuje kredibilnost in etika, da ne bo prihajalo do zmazkov iz malomarnosti ali naklepa tipičnih za tranzicijske države, kapitalistične imajo to bolej urejeno res se odločajo za opcijo a ali b, mogoče celo c, ki je lahko slabša, toda tega se držijo, oziroma ne po mili volji izigravajo. V trancijskih državah se pa to izigrava in ne glede na učinek, teveč vse kaj drugega prej.

Svetujem res previdno s tem, da se ne bo naša družba kasneje soočala z kupom tragedij.

Ivanu Simič hvala za svoj zorni kot. Financam pohvala dotaknile so se teme, ki se je do sedaj ni nihče. Tema je vredna širše obravnave bolj poglobljene za vsako opcijo, definitivno je pa nujno doreči jasno in transparentno VSE pri opciji A in B, da se ljudi ne prinaša naokoli, nedorečene zadeve in netransparentne so idila za umazane manipulacije.

Ne bi bilo slabo tudi ljudem, kjer je napitnina kot varibilni del plače (saj večina ki jo daje v skupni mošnjiček ubira to opcijo) kaj pomeni to za pokojnino, primer invalidnosti, spoštovanjem dogovorjenih pogodbenih razmerij, kolektivnih pogodb, itd.

Delavec mora vedeti, ozirioma mora bit transparentno jasno kaj pomeni obcija A in kaj opcija B ali C in tega se jasno tudi držati. Najslabša je katerakoli opcija, ki dogovorjeno ne spoštuje. To je največja katastrofa, ki se je nekdo lahko posluži.

Tako je, ampak nekateri bi kar naprej izumljali toplo vodo in odkrivali Ameriko. Povsod na svetu so norci in bedaki sestavni del druzbe.Hudo pa je, kadar dobijo oblast. Kaj delajo iz cudovite Slovenije? Kanclogor. Norisnico. Muhe lovijo, kamele pa spuscajo.

[Gustl]
V Nemciji je napitnina obicajna, kakih 10%,in gre pogosto prek kartice. Ni obicaj, da pustis denar na mizi, celo cudno je to. Tudi ce placas z gotovino, vecjim bankovcem, pac poves, koliko naj ti racuna. Ce je racun 44 in das 50, mirno lahko reces 49, dobis nazaj 1 in je to nekaj najbolj normalnega. Pri nas je to cudno :)

In ce placas s kartico, enako. Torej gre cez knjige podjetja. Sklepam, da tudi cez davke potem

Na ceskem mi je kelnarca namignila, da ce sem zadovoljen, ce lahko dodam napitnino (placal sem s kartico).

Sploh mi ni jasno, kako to potem v knjigah postrikajo, da izpade prav. Ker na racunu je pisalo X, jaz sem ji rekel naj doda Y, in na POS terminalu je vtipkala znesek Z=X+Y.

[FIN-454644]
Pa se to. Objavite zakonodajno sled. Kdo je avtor te blaznosti. Ime in priimek, prosim. Javno, pa se njegovo biografijo. Gotovo se je rodil z rdeco zlicko v gobcu.

Kaksna blaznost? Napitnine obdavcujejo marsikje na svetu, se najbolj v ZDA.

Dejansko pa gre za razliko ali so to "vljudnostne" napitnine visine 10,20 centov, ali pa nekaj evrov.

Cisto lepo si lahko clovek predstavlja, da ce natakar dela v dobri restavraciji in na postrezbo vecje druzbe (recimo 4 osebe) dobi recimo 4 EUR napitnin, da zna to nanesti na 20 EUR na dan, na mesec pa potem 400 EUR. Kar ga lahko premakne v cisto drug dohodninski razred, ce se to uposteva.

Pa kot je nekdo omenil, ne potem besneti ob tem, da je tak natakar potem placan lahko z minimalcem, pa nasproti drzave nasploh uradno klosar, z najnizjim placilom vrtca, itd.

Tako da, tudi meni se zdi obdavcevanje napitnin bizarno, ampak ce gre za velike zneske (ne poznam, slovenci so ponavadi skrti, jaz ponavadi tudi v sloveniji dajem 5-10 procentov), pa to malo spremeni perspektivo.

Sestevek postavk (hrana, pijaca)+napitnina. Kaj ni jasno? Ce je racun visji kot skupni sestevek dobrin, je jasno, da gre za napitnino. Za kaj bi pa gost sicer dal vec denarja? V blagajni pise: pivo 1,zrezek 3 skupaj 4. Gost pa recimo da 5, pomeni 1 EU napitnine.

AMERIKA!!!! Mi smo Amerika. Amerika na luni, mi za luno. Mi pa nismo Amerika!!! Tako, kadar nam ne pase. Inteligenten clovek vidi, premisli in razume. Idiot vidi, ne razume, pride domov in poucuje. Nekaj je slisal, nekaj je videl,ali pa tudi ne. Jaz sem bil pa v Ameriki naklada. Jaz tudi. Desetkrat. Mi se pa cudimo, cudimo, cudimo, obcudujemo in ploskamo. Namesto da bi se jim posmehnili, zamahnili z roko, ali pa nagnali delat.Naj mi nekdo pove, kje na svetu inspektorji delajo nad natakarji zaradi napitnine osebni pregled. Kje? A v Ameriki?

[bc123a]
> [Gustl]
> V Nemciji je napitnina obicajna, kakih 10%,in gre pogosto prek kartice. Ni obicaj, da pustis denar na mizi, celo cudno je to. Tudi ce placas z gotovino, vecjim bankovcem, pac poves, koliko naj ti racuna. Ce je racun 44 in das 50, mirno lahko reces 49, dobis nazaj 1 in je to nekaj najbolj normalnega. Pri nas je to cudno :)
>
> In ce placas s kartico, enako. Torej gre cez knjige podjetja. Sklepam, da tudi cez davke potem

Na ceskem mi je kelnarca namignila, da ce sem zadovoljen, ce lahko dodam napitnino (placal sem s kartico).

Sploh mi ni jasno, kako to potem v knjigah postrikajo, da izpade prav. Ker na racunu je pisalo X, jaz sem ji rekel naj doda Y, in na POS terminalu je vtipkala znesek Z=X+Y.

Tako ja.

Na Svedskem (in se kje, pozabil...) imas celo vmesni korak. Ko dobis POS v roke, da bi odkucal PIN, je prej se vprasanje, koliko das napitnine.

Dokaz, da napitnina ni kaznivo dejanje. Ustaljena praksa. Nic ilegalna, povsem legalna in zakonita. Uzakonjena. Ne samo na Svedskem, povsod v normalnem svetu. Znesek lahko pripises znesku na slipu in sestejes lastnorocno. Sestevek podpises in to je to. Mi bi zakonite in normalne reci kriminalizirali, kriminal pa dekriminalizirali. Drobizi natakarjev nas zanimajo, bancne luknje pa ne.

Z Ameriko primerjati je smešno, ker v ameriki večinski del sistema drugače funkcionira.

V ameriki tudi sistem nasplošno jemlje manj svobode, odgovornsoti posameznika. Evropske države nekoliko manj posegajo v to kot države v tranziciji, oziroma z vzajemnim sistemom do takšne meje, d aje človeku priskrbljeno za minimum, toda ne toliko kot npr. slo ali balkan, ki že ne dopuščajo posamezniku prevzema niti kančka odgovornosti za lastno življenje.

Tudi tisti, ki ni deležen napitnine ves čas za osebo, ki je na delovnvnem mestu, kjer je možnost prejema napitnine plačuje prispeke v pokojninski, zdravstveni sklad ki sta vzajemna in v kolikor marsikdo ne bi imel toliko vzajemnega bi mu tudi več neto plače ostalo, oziroma bi moral prevzeti sam odgovornost kakoli od neto vplača za te prispevke in koliko za ostalo potrošnjo. tako d primerjava z ZDA resnično ni primerna.

V ZDA vsak prejme kar zasluži in od tega plača po lastni volji prispevke, v sloveniji pa temu ni tako, sistem posega bolj kot v marsikateri eU državi. Ko o teh zadevah razpravljamo nam mora bit to izhodišče.

sama sem zagovornik sistema kot fga ima precej evropskih držav (ne tistih v tranziciji), ker je na nek način najbolj pošten, pozna solidarnost v mejah zdravega razuma, kar pomeni, da še vedno spodbuja odgovornsot posameznika.

Paradoks pa je, da v sloveniji podpiramo solidarno marsikaj, za resnično šibke skupine ostane bore malo. Širokoustimo se z dobroto, dejansko smo daleč od te.

Po drugi plati jara gospoda razlaga kako je na zahodu,pljuva čez solidarnost. Rzalika je v tem, da tudi kapitalistične EU države poznajo solidarnost, toda tisto zdravo in ne tako deviantno kot naša, ki nudi več špekulantu, kot šibki skupini (v mislim imam tiste resnične, ki jih pozna in tono opreduljuje mednarodno evropsko pravo).

Pozna se nam, da smo živeli v diktaturi in temlnjih vrednot nismo ponotranjili, vrednot ki tudi pogojujejo vzdržnost socilano varne družbe. Maje se nam ta že nekaj časa, nekako jo še vozimo z pomočjo kreditov (ne v investicije, temveč za tekočo porabo) in se nam bo znalo brez sprememb, spodbujanja vrednot in odgovornosti presneto zalomit.

So sistemi, kjer ima večji upliv denar in so sitemi kjer ima velik upliv rihtanje. Sistem, ki funkcionira le tistim, ki si lahko rihtajo je najslabša opcija in najbolj stresna, saj je nepredvidljiv, obide pravno državo in je državljanom vsak naslednji dan velika tombola. saj kjer domuje rihtanje in izigravanje obstajajo zakoni, pravna država, standardi in protokoli, obligacijske pogodbe toda nič od tega ne deluje. Mislim, da slabše opcije ni za normalnega poštenega odgovornega državljana.


zato se nam pa dogajajo Smrtniki, kot smo si lahko ogledali pred karatkim v Tarči ipd primeri. talamo lenuhom, šekulantom, rihtamo kriminalcem, s solodarnimi vzajemnimi sredstvi istočasno pa imamo do šibkih skupin slabši odnos kot najbolj trdi kapitalisti, ker mnogo tistih si nemore rihtat.

napitnina je le en primer v določenih primerih spoštovanja timskega dela, v drugem primeru pa podjetja ko v nekaj gredo gredo zelo malomarno, površno in neetično, ker mogoče zadeve nes peljujeo kot bi morale, kot je bilo dorečeno. Ljudje in poslovodstva ne psoedujejo niti kančka sramu in etike, da bi v primeru napak se opravičila, popravile, odpravile napake in izigrajo še tisto kaj naj bi bilo za time dobro.


Finance so po naključju verjento dregnile ob zelo zanimivo temo, kakšno bomo mogoče zvedeli celo čez čas, ali tudi ne, atraktivnost je vedno pogojena s tem koliko je ekscesov zaradi neetičnih ravnanj in kako nizkotno sežejo.

Nam vedno kaj prav pride. Enkrat Marx, enkrat Amerika, enkrat Evropa. Za tem pa se skriva vsa sprijenost in nesposobnost birokratov, ki nikoli ne bi smeli o nicemer odlocati, ker so skodljivci.

[FIN-454644]
AMERIKA!!!! Mi smo Amerika. Amerika na luni, mi za luno. Mi pa nismo Amerika!!! Tako, kadar nam ne pase. Inteligenten clovek vidi, premisli in razume. Idiot vidi, ne razume, pride domov in poucuje. Nekaj je slisal, nekaj je videl,ali pa tudi ne. Jaz sem bil pa v Ameriki naklada. Jaz tudi. Desetkrat. Mi se pa cudimo, cudimo, cudimo, obcudujemo in ploskamo. Namesto da bi se jim posmehnili, zamahnili z roko, ali pa nagnali delat.Naj mi nekdo pove, kje na svetu inspektorji delajo nad natakarji zaradi napitnine osebni pregled. Kje? A v Ameriki?

Ne. V Ameriki bi inšpektor kelnarja direktno ustrelil, ko bi le-ta segel v žep da i pokazal koliko napitnine je dobil :-)

Hahahahahaha. Hvala. Od srca.