dobro in logično razmišljanje v svet odprte osebe. V podjetjih z znanim lastnikom je razmišljanje podobno. Poskušamo biti boljši, konkurenčni in - preživeti.
Žal slovenska država ne deluje tako: v državljanih vidi samo maso za izžemanje in jim je vedno bolj sovražna. Razvoj davčne politike in razmah birokracije je očiten dokaz. In zakaj? Ker je državo ugrabil javni aparat. Tisti, ki naj bi služili državljanom - public servants - so se "osamosvojili" in tvorijo kasto, ki po svojih lastnih odločitvah in v skladu z lastnimi interesi upravlja s skupnim dobrim. Žal ne v skupno, ampak lastno korist. Kot svečeniki v starem Egiptu, ali nevidni obrazi za vrati Kafkovega gradu. Zato je beseda liberalizem v SLO kletvica (ker nasprotuje močnemu državnemu aparatu ravno iz zgoraj omenjenih razlogov) in zato javni sektor podpre vse davčne nebuloze državnih finančnih institucij, po načelu: bolje da podprem 5, 10 (vstavite poljubno število) % večje davke, in jih s tem vsilim vsem državljanom, kot da tvegam, da sem zaradi varčevanja ob službo (ne delo, ker dela v marsikaterem primeru po merilih ustvarjene dodane vrednosti sploh ni) in izgubim plačo. Samo poglejte prve reakcije sindikatov javnega sektorja po "zmagi" policijskega sindikata in povišanju plač: MI TUDI! Zato gorje, da bi državni aparat/javni sektor medse spustil ščuko (ljudi iz realnega, ne državnega gospodarstva, ali koga iz tujine), ostati moramo samostojni, socialni, suvereni, solidarni in kar je še teh krilatic. Zato tudi vodstva podjetij v državni lasti razmišljajo pretežno enako. Edino resna kriza, prazne denarnice in prazni želodci lahko razbijejo tovrstno mentaliteto. Ampak, v državnih podjetjih imamo vedno na razpolago "skrb za delovna mesta in socialo" in subvencije države, na ravni države pa kreativno računovodstvo in zadolževanje. Spomnimo se samo, kako smo pod Bratovškovo reagirali, ko smo izbirali med t.i. trojko - troglavim zmajem z nizkimi obrestnimi merami vendar zahtevo po strukturnih reformah - in zadolževanjem na trgu s približno 3x višjimi obrestnimi merami, ampak brez pogojev. Seveda, izbrali smo suverenost. Dolžniško zanko okoli vratu damo vsem, tudi našim otrokom, samo zato, da lahko en del populacije (javni sektor) in posamezniki (pijavke in tajkuni skriti za državnim interesom in solidarnostjo) še naprej nemoteno počnejo kar počnejo. Eni lagodno živijo, drugi pa načrtno ropajo.
Delam, ne jamram; delam za tuje podjetje (hudobne tuje kapitaliste), podružnico v Sloveniji smo že zaprli in preselili 900 delovnih mest v tujino in imam otroke, ki jih opogumljam, naj ne ostanejo v tej slovenski kloaki kot talci države, in si zgradijo prihodnost v tujini. Ker ne verjamem, da smo kot družba v stanju otrokom zagotoviti perspektivo, kot so je lahko deležni drugod. Naša solidarnost, socialnost (beri egalitarnost), sindikati, nacionalni interesi, razni DESUSi, itd, niso nič drugega kot krinka za katero privilegirane skupine jemljejo vsem državljanom in zapostavljajo mlade. Ki jim bo preostala samo izselitev. In kdo bo potem plačeval za plače javnega sektorja, pokojnine in odplačeval dolgove?
Rad bi bil tako pozitiven in narodno zaveden kot gospodarstvenik omenjen na začetku članka, vendar na podlagi izkušenj ne verjamem v tak scenarij. Na ravni države negujemo negativno selekcijo. Zaostajamo, v primerjavi z drugimi postajamo vedno bolj revni, z vedno večjim birokratskim aparatom. Poglejmo samo razlike med Slovenijo in državami Višegrasjke skupine pred 20 leti in danes in samo zamislimo si, kakšne bodo te razlike čez naslednjih 20 let.

Ko je forumski komentar še boljši od sicer odlične kolumne!

Pet zvjezdočk!


Hja, komunistični "novi razred" (po Milovanu Đilasu) nam je kmalu po osamosvojitvi ugrabil državo in nam je zlepa ne bo vrnil!