Še ena koordinirana akcija rdečih nacionalnih interesntov, ki jim ni videti konca. Je pa tov.Janko očitno predistiniran za takšne akcije. Nabijanje rdeče parole "tuđeg nečemo, našeg ne damo" v glavo slovenskega naroda očitno vedno znova obrodi sadove. Rdeča mentaliteta počasi dobiva razsežnosti, ki se je ne bi sramovala niti S. Koreja.

Državno premoženje ni vredno 12-14- miljard, kolikor sanjajo, ampak precej manj. Kažejo tiste redke prodaje. Sem zagovornik popolne privatizacije, potem ne bi brali takileh. Kar ovadbo je dal. Nisem razbral, kaj bi rad. Lep dan.

Veber želi le obvarovati pajdaše, ki želijo, da posojila nikoli ne vrnejo in večno na NLB ostanejo.

Komunajzarji vas čas je potekel. Državna srebrnina je že zdavnaj zarjevelo železje. Srebrnino je pa zapravila večina vaših preverjenih kadrov, vmes so bili tudi ostali, ki so bili pri koritu. V glavnem posranci in politika(vseh barv in fasad), asistira tudi sodstvo, uspelo vam je zajebat to lepo deželo na napačni strani Alp.

Česa Petra Sovdat (spet) ne razume? Ničesar, kot po navadi.

Prvič ne razume, kako je do slabih terjatev sploh prišlo. Te so nastale zaradi kreditnega booma (najhitrejša rast kreditov v eurozoni) med 2004 in 2008, zaradi napak BS, ki je ta boom dopustila in kasneje naredila vse narobe kar je lahko, pri reševanju situacije 2009 pa do 2012. Kriminal je glede na obseg povečanja kreditov v tem času(20 milijard) evrov relativno manj pomembna postavka.

Drugič ne razume, da je z gonjo proti bančnikom v kateri je sama intenzivno sodelovala skupaj z ostalimi slovenskimi mediji, ubila vsako pripravljenost na prevzemanja rizikov s strani bančnikov, ki bi bilo v reševanju slabih terjatev nujno. To smo (oz. so) počeli slovenski bančniki v 90-tih letih in s tem takrat rešili celo slovensko ekonomijo.

Ne razume, da je slovenska bančna sanacija ena izmed največjih kraj na tem prostoru v zadnjem stoletju. Aprila 2013 je BS ob poročanju DZ ocenil maksimalni obseg potrebne intervencije države na 1,4 milijarde evrov. Pri tem omenimo, da je bila metodologija glede slabih terjatev BS za minimalno 20 % STROŽJA od standardov, ki so takrat veljali v evroconi. Samo 8 mesecev kasneje (dec 2013) smo prišli na cifro 4,8 milijard evrov! Kako to? Tako, da so ocenjevalci vzeli ob kriteriju Top down predpostavko padca BDP za Slovenijo 9,8% za Španijo in Portugalsko pa 4,75%. Ker tako dobljen rezultat (2,7 milijarde evrov) ni ustrezal določenim krogom, se je šlo oktobra ponovno ocenjevat vrednost bančnega koleterala in se ga (ob zgražanje stroke, ki take svinjarije še ni doživela)) povsem umetno znižalo za dodatne 2 milijarde in tako smo 16.12.2013 prišli na 4,8 milijard.

Kaj to pomeni? Da je bila bančna sanacija za več kot 3 milijarde evrov prevelika oz. za toliko so bili preveč obremenjeni slovenski davkoplačevalci. Nadalje to pomeni, da so bile v prevelikem znesku neupravičeno (in po prenizki ceni) prenesene terjatve na DUTB. Z druge strani se kaže to tudi v tem, da so slovenske državne banke s kapitalsko ustreznostjo preko 20 % prekapitalizirane, da o zgodovinsko največji likvidnosti (beri:imajo toliko denraja , da ne vejo kam bi z njim - glej izpostavljenost slovenskih bank proti ECB)

Kaj pa slabe terjatve v bankah? Te naj bi bile velik problem! Dajte no? Gre za skrite dobičke. Dajmo malo računat. Stopnja pokritja z rezervacijami je preko 70%. Če vzamemo povprečno stopnjo za Recovery rate 35% je rezultat preko 100%. Kakšna potencialna izguba neki. S tem, da so se banke v ob prenosu na DUTB znebile najslabših terjatev in so "boljše" slabe terjatve ostale na samih bankah. Če bi jih upravljale tako kot so jih v 90-tih, bi bil recovery rate bistveno nad 35%, ali pa bi terjatve postale "normalne" terjatve. Nekdo bo spet svinjsko nategnil državljane Slovenije.

Veber je dregnil v srčiko natega z "sanacijo bank".

povsem razumem, Marko Golob. Terjatve so nastale zato, ker ste "nacionalinteresniki" obvladovali NLB (ok, ne vem, zakaj sem uporabila past tense) in ker ste "na lepe oči", a ne, talali posojila svojim frendom..

[gobim]
Kaj pa slabe terjatve v bankah? Te naj bi bile velik problem! Dajte no? Gre za skrite dobičke. Dajmo malo računat. Stopnja pokritja z rezervacijami je preko 70%. Če vzamemo povprečno stopnjo za Recovery rate 35% je rezultat preko 100%. Kakšna potencialna izguba neki. S tem, da so se banke v ob prenosu na DUTB znebile najslabših terjatev in so "boljše" slabe terjatve ostale na samih bankah. Če bi jih upravljale tako kot so jih v 90-tih, bi bil recovery rate bistveno nad 35%, ali pa bi terjatve postale "normalne" terjatve. Nekdo bo spet svinjsko nategnil državljane Slovenije.

ta del je zelo manjkal v nedavnem clanku o tem, kako bo nlb prodala paket terjatev... torej kaksna je dosedanja stopnja rezervacij zanje.

[PetraS]
povsem razumem, Marko Golob. Terjatve so nastale zato, ker ste "nacionalinteresniki" obvladovali NLB (ok, ne vem, zakaj sem uporabila past tense) in ker ste "na lepe oči", a ne, talali posojila svojim frendom..

ne glede na to ima clovek zelo prav glede procesa "resevanja bank"...

[PetraS]
povsem razumem, Marko Golob. Terjatve so nastale zato, ker ste "nacionalinteresniki" obvladovali NLB (ok, ne vem, zakaj sem uporabila past tense) in ker ste "na lepe oči", a ne, talali posojila svojim frendom..

Terjatve so nastale tudi zato ker so (med drugimi) Finance spodbujale privatizacijo. In direktorji so jo od 2005 veselo izvajali. In za Finance so bili največji đeki razni novokomponirani bogatašti kot Tuš, Šrot, Bavčar,... In so jih z veseljem na vse lestvice dajali.
Tiste, ki so opozarjali, ste pa žalili in pljuvali po njih.

[philips]
> [PetraS]
> povsem razumem, Marko Golob. Terjatve so nastale zato, ker ste "nacionalinteresniki" obvladovali NLB (ok, ne vem, zakaj sem uporabila past tense) in ker ste "na lepe oči", a ne, talali posojila svojim frendom..

Terjatve so nastale tudi zato ker so (med drugimi) Finance spodbujale privatizacijo. In direktorji so jo od 2005 veselo izvajali. In za Finance so bili največji đeki razni novokomponirani bogatašti kot Tuš, Šrot, Bavčar,... In so jih z veseljem na vse lestvice dajali.
Tiste, ki so opozarjali, ste pa žalili in pljuvali po njih.

... čuj, jaz sem toti www.finance.si/213481/ članek nekajkrat nalimal na toti forum, pa me ni noben Financar nič pljuval in žalil ...

P.S.: verjetno me ni noben Financar nič pljuval in žalil, ker sem nepomembni forumski anonimnež, pa še komunajzar povrhu, ker da bi jim bilo vsaj malo nerodno, nisem glih najbolj ziher ...

Terjatve so nastale zato, ker ste "nacionalinteresniki" obvladovali NLB in ker ste "na lepe oči", a ne, talali posojila svojim frendom..

Jezus Marija, dajmo še malo pojasnit za tiste, ki niso ravno najbolj močni v ekonomiji.

Obseg kreditov nemenjalnemu sektorju (celotnega slovenskega bančnega sektorja) se je iz 12 milijard konec 2004 povečal na 33 milijard evrov konec 2008. To je skoraj 3-kratno povečanje v samo 4 letih!!!! Večino tega povečanja se je zgodilo med leti 2007 in 2008. Katere banke so najbolj sodelovali v tej nori dirki? Domače državne ali tuje? Katere, Petra Sovdat? Ne veste ali nočete povedati?
Če ne veste, si poglejte kaj o tem pravi bivši neoliberalec JP Damijan na :

damijan.org/2016/03/...i-krediti/

Naj prišepnem; tuje banke. Z veliko prednostjo. Eden od indikatorjev, ki tudi v dolečnih aspektih kaže kvaliteto poslovanja bank je tudi LTD (loan to depost ratio). Leta 2008 je bil LTD NLB, če se ne motim 134, NKBM 117, povprečen za slovenski bančni sistem 164, ta tuje banke v Sloveniji pa ...Koliko? Med 200 in 250 tipično. NLB in NKBM sat bili med najbolj konzervativnimi bankami v času norega povečevanja kreditov med 2004 in 2008. Kakšen je bil problem za konzervativne banke v tem obdobju. Tuje banke banke so dobesedno zalivale slovenski bančni trg z likvidnostjo (5 do 6 milijard letno) in z znižanjem kreditnih standardov agresivno prevzemale tržne deleže domačim bankam. Vem, ker sem bil sam finančni direktor v tuji multinacionalki. Posojilni pogoji so bili takrat v Sloveniji ugodnješi kot so jih dobivali moji kolegi v grupaciji v Avstriji ali Nemčiji. Šlo je za čisti dumping. Domače banke so morale vsaj delno slediti tujim, saj bi jim le-te drugače prevzele komitente.

Kako to saj vendar nič ne slišimo o težavah tujih bank? Zakaj ne? Zato ker niso tako norii, da bi z javnimi kampanjami sesuvali svoje premoženje. Raje so jih na tiho transferirali na svoje interene "družbe za upravljanje". Le majhen del se je končno pojavil na planem, npr. v 24 milijard težki luknji Hypa. Problem kapitalske ustreznosti pa so reševali tako, da so takoj v krizi potegnili nazaj kredite iz slovenskih podjetij in tako ubile ne malo podjetij, ki so bile povsem sposobna preživetja. Če bi takrat še NLB in NKBM delale enako bi se sesula slovensk ekonomija.

[IN6_dus]
Citat: "Problem kapitalske ustreznosti pa so reševali tako, da so takoj v krizi potegnili nazaj kredite iz slovenskih podjetij in tako ubile ne malo podjetij, ki so bile povsem sposobna preživetja. Če bi takrat še NLB in NKBM delale enako bi se sesula slovensk ekonomija."

Kratkoročni krediti za dolgoročne naložbe?

Problem je, da so tuje banke bile takrat same v hudi krizi. S kapitalom, ki so ga imele na voljo so reševale centrale, kapitalsko ustreznost podružnic pa reševale tako, da so zmanjševale obseg aktive ali pa celo transferirale kapital k maticam. Lep primer je bil takrat na Češkem, ko je guverner centralne banke z odredbo prepovedal umik kapitala. Ker če ne bi , bi se sesul češki finančni sistem.

Lahko tudi ilustriram iz svoje izkušnje. Leta 2009 sem bil direktor podjetja, ki je imelo (in še ima) veliko uspešno podružnico (tovarno) na Hrvaškem. Malo pred krizo smo pridobili velik obseg zelo kvalitetnih novih poslov, kjer je bilo potrebno sfinancirat pripravo proizvodnje. Glede na kvaliteto kupcev (imena svetovnega ugleda), track-record podjetja bi bil to posel za katerega bi si vsaka banka obliznila vseh deset prstov. Vse tuje banke takrat na hrvaškem so odklonile kredit (in off-the -record povedale, da bi sicer zelo radi, ampak jim centrale (v tujini) ne dovolijo). Kredit smo kasneje dobili pri Poštanski banki, edini hrvaški banki, ki je ostala v nacionalni lasti. Toliko o nacionalni nevtralnosti kapitala.

Z zanimanjem sem prebral tvoje komentarje, nekaj sam naučil pa vendar nisi povedal kaj je narobe v prodaji terjatev, ki jih dolžniki ne vračajo, jih ne želijo vrniti in pričakujejo, da jih nikoli ne vrnejo? NLB je namesto 1000 dobila 200 ali 100 in se je znebila slabe terjatve, seveda probleme imajo npr. Vebrovi prijatelji in pajdaši, ki se bodo namesto s prijatelji v NLB pogovarjali z neznanimi izterjevalci iz Yorka ali Merrill Lyncha.

tokrat ima Veber vec kot prav.
Ceprav nas vecina ve, kako so se prodajale/prenasale terjatve na dutb ...?
tako, da so prijatelji tujci lahko mastno in brez tveganja zasluzili. poglejte primer ach.
pa prenos terjatev po nic in to takih, k so bile zavarovane z delnicami dobrega podjetja. vse to bomo enkrat lahko tudi dokazali, samo BS vztraja pri skrivanju, da bodo stvari zastarale.

cenitve in vrednost prodaje ne more biti ista stvar. cenitev je izhodisce, pol pa se pogaja in trzi...
ali je uprava NLB iskala najboljsega ponudnika? ni ga! ker ga ni smela. uprava nlb je ravnala v skodo kapitalu banke.
zavestno se je delala skoda, ker je bilo potrebno upraviciti cenitve po zagrebacki metodi in s tem pokriti jazbecevo naklepno zmoto.

BS pa je obljubila podporo ubogljivim upravam, samo GB se je pritozila, ostali so pogledali stran in delali skodo banki in drzavi, samo zato, da so pokrivali jazbeca in njegovo pleme vice guvernerjev.

[FIN-311684]
Z zanimanjem sem prebral tvoje komentarje, nekaj sam naučil pa vendar nisi povedal kaj je narobe v prodaji terjatev, ki jih dolžniki ne vračajo, jih ne želijo vrniti in pričakujejo, da jih nikoli ne vrnejo? NLB je namesto 1000 dobila 200 ali 100 in se je znebila slabe terjatve, seveda probleme imajo npr. Vebrovi prijatelji in pajdaši, ki se bodo namesto s prijatelji v NLB pogovarjali z neznanimi izterjevalci iz Yorka ali Merrill Lyncha.

Si prepričan, da niso neznani izterjevalci iz Yorka ali Merrill Lyncha samo posredniki? Za koga? Tako kot boš mogoče čez čas izvedel tudi, da Apollo v NKBM igra samo posredniško vlogo (za kakšnih 200 milijonov plus provizije). Z njimi in tistimi, ki so zadaj, Veber, kolikor ga poznam, nima nobene zveze. Veber je načelen človek, nekdo, ki je za svoje prepričanje pripravljen tudi kaj narediti, se izpostaviti, se boriti. Zato ga spoštujem.

Kar pa se terjatev tiče. Koliko od teh je res neizterljivih? Zakaj bi jih pa nekdo kupil, če so neizterljive? Kupil jih bo, ker jih bo izterjal. Torej so izterljive! Vprašanje je zakaj bi nekdo, ki ni iz tega okolja te terjatve poznal bolje kot nekdo , ki je že celo kariero dela v tem (slovenskem okolju). Zakaj Slovenci ne izterjujemo terjatev oz. zakaj ne pomagamo podjetjem, ki so nosilci teh terjatev z reprogramom (kot npr. Pivovarni Laško)?. Nenazadnje kaj pa je posel bankirja v času krize? Reševanje slabih terjatev! 90% časa! Res pa je tudi, da , če ti bo država skidala vse sranje, ki si ga naredil sam ali (še bolje) predhodniki, zakaj bi se pa trudil, se izpostavljal rizikom, napadom neke Petre Sovdat? Zakaj, če bo pa vse to "narod pozlatio".

Ah, boš mogoče rekel; gobim pozabil si na kapital in likvidnost oz. solventnost banke. Ampak zakaj bi na silo prodajali terjatve, če je kapitalska uztreznost več kot 100% nad nivojem, ki ga predpisuje ECB, z likvidnostjo pa tudi nimamo težav? Zakaj na silo in z izjemnim diskontom prodajati terjatve? Ki mi navsezadnje, ker so več kot dovolj veliki popravki že zdavnaj narejeni, niti ne bremenijo bilance. Imel sem kar nekaj stikov z mednarodnimi finančnimi družbami, pa so se diskonti večinoma vrteli med 60 in 40%. 80% je ZELO velik diskont. Pomeni, da bomo izgubili ZELO veliko denarja! Smo res izkoristili vse možnosti? Bi tako ravnali tudi , če bi šlo za naš denar? Dvomim. Zagotovo vem, da so med temi slabimi terjatvami tudi terjatve do podjetij, ki svoje obveznosti redno plačujejo. Tam so samo zato ker so bile tako označene, ker je bil njihov Net debt/EBITDA večji kot 5 (kar je danes mimogre npr. v USA danes dovolj običajno). Ker je nekdo pod pokroviteljstvom ECB in EK postavil tak kriterij.

Leta nazaj sem bil direktor podjetja, ki je imelo Net debt/EBITDA večji kot 7. Ker so nas (v glavnem slovenske banke) spremljale (ker smo redno plačevali obveznosti), smo podjetje, ki je bilo v krizi resno prizadeto, sanirali in v 6 letih naredili mogoče najboljše podjetje v svoji branži v Evropi. Če bi se to zgodilo po ustanovitvi DUTB (kamor bi ne glede na izpolnjevanje obveznosti prišli zaradi razmerja NetDebt/EBITDA) ne bi imeli nobene možnosti. Danes bi zelo verjetno dvatisočdvesto ljudi bilo brez dela, država pa ob 35 milijonov davkov in prispevkov na leto. Mi smo imeli srečo, cela vrsta podjetij je nima. Slovenci pa brez potrebe izgubljamo svoj kapital, proizvodnjo bazo in delovna mesta.

Tako, mimogrede, da boš razumel zakaj mi pisanje Petre Sovdat ali neoliberalcev, ki v življenju niso videli fabrike od znotra (med njih lahko šteješ Čuferja in Šušteršiča)j, dviga pritisk. Lepo te pozdravljam.

[gobim]

Jezus Marija, dajmo še malo pojasnit za tiste, ki niso ravno najbolj močni v ekonomiji.

Obseg kreditov nemenjalnemu sektorju (celotnega slovenskega bančnega sektorja) se je iz 12 milijard konec 2004 povečal na 33 milijard evrov konec 2008. To je skoraj 3-kratno povečanje v samo 4 letih!!!! Večino tega povečanja se je zgodilo med leti 2007 in 2008. Katere banke so najbolj sodelovali v tej nori dirki? Domače državne ali tuje? Katere, Petra Sovdat? Ne veste ali nočete povedati?
Če ne veste, si poglejte kaj o tem pravi bivši neoliberalec JP Damijan na :

damijan.org/2016/03/...i-krediti/

Naj prišepnem; tuje banke. Z veliko prednostjo. Eden od indikatorjev, ki tudi v dolečnih aspektih kaže kvaliteto poslovanja bank je tudi LTD (loan to depost ratio). Leta 2008 je bil LTD NLB, če se ne motim 134, NKBM 117, povprečen za slovenski bančni sistem 164, ta tuje banke v Sloveniji pa ...Koliko? Med 200 in 250 tipično. NLB in NKBM sat bili med najbolj konzervativnimi bankami v času norega povečevanja kreditov med 2004 in 2008. Kakšen je bil problem za konzervativne banke v tem obdobju. Tuje banke banke so dobesedno zalivale slovenski bančni trg z likvidnostjo (5 do 6 milijard letno) in z znižanjem kreditnih standardov agresivno prevzemale tržne deleže domačim bankam. Vem, ker sem bil sam finančni direktor v tuji multinacionalki. Posojilni pogoji so bili takrat v Sloveniji ugodnješi kot so jih dobivali moji kolegi v grupaciji v Avstriji ali Nemčiji. Šlo je za čisti dumping. Domače banke so morale vsaj delno slediti tujim, saj bi jim le-te drugače prevzele komitente.

Kako to saj vendar nič ne slišimo o težavah tujih bank? Zakaj ne? Zato ker niso tako norii, da bi z javnimi kampanjami sesuvali svoje premoženje. Raje so jih na tiho transferirali na svoje interene "družbe za upravljanje". Le majhen del se je končno pojavil na planem, npr. v 24 milijard težki luknji Hypa. Problem kapitalske ustreznosti pa so reševali tako, da so takoj v krizi potegnili nazaj kredite iz slovenskih podjetij in tako ubile ne malo podjetij, ki so bile povsem sposobna preživetja. Če bi takrat še NLB in NKBM delale enako bi se sesula slovensk ekonomija.

Jezus Marko, toliko manipulacije in napačnega sklepanja ob tako preprostih dejstvih. Krediti zrastejo izključno zaradi tega, ker po njih zraste povpraševanje na trgu. Še posebej se to rado dogaja v konjukturi, katero smo imeli tudi pri nas vsaj od 2004 do 2008. Vedno pa velja, da kdor noče kredita, ta zanj verjetno ne bo niti zaprosil in ga tudi ne bo dobil. Po drugi strani so za pridobitev kredita pomembne tudi številke prosilca za kredit. Problem bank je, da jim ob konjukturah vse številke izgledajo lepe, ob krizah pa postanejo sumljive.

Ko pride tuja banka v času konjukture na tuj teren, bo jasno s seboj prinesla tudi pasivo (t.im. REFI linije/ posojila od banke matere), ki pa seveda ne temelji(jo) na domačih depozitih. Od tod slab LTD (loan to deposit ratio) tujih bank, ker pač domači varčevalci depozite hranijo v domačih bankah. Kaj je tu slabega? In od tod tudi velik del tistega famoznega zunanjega dolga do tujih bank med Janševo vlado. Je bilo pa zato jamstveno tveganje (do domačih varčevalcev) manjše, o čemer ti in tvoji bralcu ne naklonite niti besedice. Kaj je tu slabega? Predvsem so tuje banke tvegale in izgubile kvečjemu svoj denar. In vsaj Unicreditu, Sanpaolo imi-ju in Societe Generalu se to ni prav nič poznalo. Tvoja teza o nekakšnem znižanju kreditnih standardov zaradi tujcev je lajanje v luno. Tako kot tisti JP Damijanov tekst, ki je podobno manipulativen in prozoren da je kaj.

Sicer pa čestitke za solastništvo tiste bivše multinacionalke. Upam, da je firma zamenjala vsaj glavnega finančnika. Prejšnji dokazuje, da je bil kvečjemu za na zelenjavni štant.

men je ful dvignilo pristisk, ko so tri državne družbe, recimo, zarad vašega direktnega navodila, morale odpisati dobrih 50 milijonov evrov. ampak, to sem sam jst, k nimam pojma. če bi bla jst vi, ne bi tako pametovala. ampak nisem, sem sam zabita novinarka

lp, p

[mimoidoci]

Jezus Marko, toliko manipulacije in napačnega sklepanja ob tako preprostih dejstvih. Krediti zrastejo izključno zaradi tega, ker po njih zraste povpraševanje na trgu. Še posebej se to rado dogaja v konjukturi, katero smo imeli tudi pri nas vsaj od 2004 do 2008. Vedno pa velja, da kdor noče kredita, ta zanj verjetno ne bo niti zaprosil in ga tudi ne bo dobil. Po drugi strani so za pridobitev kredita pomembne tudi številke prosilca za kredit. Problem bank je, da jim ob konjukturah vse številke izgledajo lepe, ob krizah pa postanejo sumljive.

Mimoidoči, zato pa imamo regulatorja. Da regulira. Ker se trg (banke, komitetnti) sami od sebe ne morejo, oziroma zelo težko, ob zelo bolečih posledicah (takih, ki jih moderna družba komaj še prenese, če jih). Pravilno si navedel dejstva , zaključki so pa napačni. Krediti ne zrastejo samo zato ker je povpraševanje, zrastejo zato ker je (ugodna) ponudba. Znižaj obrestno mero, zavarovanja, pa boš videl elestičnost povpraševanja! Še posebej v tako malo zadolženi ekonomiji kot je bila 2004 slovenska. BS bi morala omejiti kreditno eksplozijo. Imela je vse pogoje za to in nekoč je to že zelo uspešno počela. Ne mi govoriti (kot so mi nekoč v BS), da se po vstopu v EURO to ni dalo. Res da ne z istim instrumentarijem, pa s kakakšnim drugim. Tu je Kranjec et co. popolnoma odpovedal . Oz. ni odpovedal, po mojem mnenju je zavestno podaljšal konjukturo, da bi jeseni 2008 zagotovil pogoje za ponovno zmago desne opcije. Če je to res in po mojem je, potem je zagrešil akt veleizdaje države. Drugače si ne morem razlagati 40% rasti kreditov nemenjalnemu sektorju v 2008 potem, ko je že ves svet od poletja 2007 vedel, da prihaja kriza.

Ko pride tuja banka v času konjukture na tuj teren, bo jasno s seboj prinesla tudi pasivo (t.im. REFI linije/ posojila od banke matere), ki pa seveda ne temelji(jo) na domačih depozitih. Od tod slab LTD (loan to deposit ratio) tujih bank, ker pač domači varčevalci depozite hranijo v domačih bankah. Kaj je tu slabega? In od tod tudi velik del tistega famoznega zunanjega dolga do tujih bank med Janševo vlado. Je bilo pa zato jamstveno tveganje (do domačih varčevalcev) manjše, o čemer ti in tvoji bralcu ne naklonite niti besedice. Kaj je tu slabega? Predvsem so tuje banke tvegale in izgubile kvečjemu svoj denar. In vsaj Unicreditu, Sanpaolo imi-ju in Societe Generalu se to ni prav nič poznalo. Tvoja teza o nekakšnem znižanju kreditnih standardov zaradi tujcev je lajanje v luno. Tako kot tisti JP Damijanov tekst, ki je podobno manipulativen in prozoren da je kaj.

Jamstveno tveganje do domačih varčevalcev je bilo manjše?! Dej no. Ko so tuje banke 2009 neenkrat potegnile iz ekonomije vse tiste milijarde, ki so jih preko ref linij posodile svojim podružnicam, so ogrozile celoten bančni sistem. Tega rizika bi se morala BS zavedati. In ga ustrezno upravljati. Če ne bi Križanič takrat najel tiste 4 milijarde in dal 1,6 milijarde garancij bi se slovenska ekonomija sesula kot hiša iz kart. Ker je menda vseeeno kakšni so bančni tokovi? Le prepustimo jih trgu, pa bo menda vse dobro? Žal v moderni ekonomiji, in še posebej finančni sferi, to ne gre.

Tujim bankam, da se ni nič poznalo? Vprašaj Arharja (ali pa Medjo) kako bi se Unicreditu poznalo, da jim ni kakšnih 400 milijonov aktive rešila mama. Ali pa kako se je poznalo Hypu? Resnica je, da so tuje banke več tvegale in tudi bolj nasedle (razen mogoče SG, ki se je zaradi Kerviela spravila delno v red nekaj let prej). Samo bolj tiho so bile in zaredi tega ni bilo pri njih tako velike sekundarne škode.

Sicer pa čestitke za solastništvo tiste bivše multinacionalke. Upam, da je firma zamenjala vsaj glavnega finančnika. Prejšnji dokazuje, da je bil kvečjemu za na zelenjavni štant.

Hvala. Korporacija je razpadla in z njo je odšel glavni finančnik. Približno tako sposoben je bil kot večina drugih. Nič več nič manj.
Naš uspeh ni toliko posledica neke vrhunske finančne kombinatorike, ampak tega, da smo verjeli v naše ljudi. Tujci, finančni skladi tveganega kapitala, so verjeli samo v denar.
Podjetje, država, katerakoli skupina je živo bitje. Potrebuje idejo , vero, motivacijo in ambicijo. Če je nima, ji noben denar ne bo pomagal.

[PetraS]
men je ful dvignilo pristisk, ko so tri državne družbe, recimo, zarad vašega direktnega navodila, morale odpisati dobrih 50 milijonov evrov. ampak, to sem sam jst, k nimam pojma. če bi bla jst vi, ne bi tako pametovala. ampak nisem, sem sam zabita novinarka

lp, p

Petra , nikarte no. Ne se dajati v nič. Človek še depresijo dobi od tega, v novinarstvu kjer je že tako ali tako hudo, še toliko bolj. Ste marljivi, produktivni in podjetni. Ne moti me Vaša nazorska usmeritev, niti Vaša ostrina, moti me, da ste po moji izkušnji z Vami pripravljeni včasih manipulirati z dejstvi in da greste ponekod preko novinarskega kodeksa. Če ne bi šli, bi v skladu s kodeksom preverili dejstva. Vendar tega takrat, ko dejstva ne ustrezajo Vaši resnici, po mojem, ne naredite. To je vse.

Sicer pa je neprimerno bolj zanimiva debata (vsaj zame) z nekom, ki se z mano ne strinja, kot z nekom s katerim izmenjujemo znane resnice. Verjetno isto velja za bralce

Lep večer Vam želim in uspešno pisanje.

[gobim]
> [mimoidoci]

> Jezus Marko, toliko manipulacije in napačnega sklepanja ob tako preprostih dejstvih. Krediti zrastejo izključno zaradi tega, ker po njih zraste povpraševanje na trgu. Še posebej se to rado dogaja v konjukturi, katero smo imeli tudi pri nas vsaj od 2004 do 2008. Vedno pa velja, da kdor noče kredita, ta zanj verjetno ne bo niti zaprosil in ga tudi ne bo dobil. Po drugi strani so za pridobitev kredita pomembne tudi številke prosilca za kredit. Problem bank je, da jim ob konjukturah vse številke izgledajo lepe, ob krizah pa postanejo sumljive.

Mimoidoči, zato pa imamo regulatorja. Da regulira. Ker se trg (banke, komitetnti) sami od sebe ne morejo, oziroma zelo težko, ob zelo bolečih posledicah (takih, ki jih moderna družba komaj še prenese, če jih). Pravilno si navedel dejstva , zaključki so pa napačni. Krediti ne zrastejo samo zato ker je povpraševanje, zrastejo zato ker je (ugodna) ponudba. Znižaj obrestno mero, zavarovanja, pa boš videl elestičnost povpraševanja! Še posebej v tako malo zadolženi ekonomiji kot je bila 2004 slovenska. BS bi morala omejiti kreditno eksplozijo. Imela je vse pogoje za to in nekoč je to že zelo uspešno počela. Ne mi govoriti (kot so mi nekoč v BS), da se po vstopu v EURO to ni dalo. Res da ne z istim instrumentarijem, pa s kakakšnim drugim. Tu je Kranjec et co. popolnoma odpovedal . Oz. ni odpovedal, po mojem mnenju je zavestno podaljšal konjukturo, da bi jeseni 2008 zagotovil pogoje za ponovno zmago desne opcije. Če je to res in po mojem je, potem je zagrešil akt veleizdaje države. Drugače si ne morem razlagati 40% rasti kreditov nemenjalnemu sektorju v 2008 potem, ko je že ves svet od poletja 2007 vedel, da prihaja kriza.
>
> Ko pride tuja banka v času konjukture na tuj teren, bo jasno s seboj prinesla tudi pasivo (t.im. REFI linije/ posojila od banke matere), ki pa seveda ne temelji(jo) na domačih depozitih. Od tod slab LTD (loan to deposit ratio) tujih bank, ker pač domači varčevalci depozite hranijo v domačih bankah. Kaj je tu slabega? In od tod tudi velik del tistega famoznega zunanjega dolga do tujih bank med Janševo vlado. Je bilo pa zato jamstveno tveganje (do domačih varčevalcev) manjše, o čemer ti in tvoji bralcu ne naklonite niti besedice. Kaj je tu slabega? Predvsem so tuje banke tvegale in izgubile kvečjemu svoj denar. In vsaj Unicreditu, Sanpaolo imi-ju in Societe Generalu se to ni prav nič poznalo. Tvoja teza o nekakšnem znižanju kreditnih standardov zaradi tujcev je lajanje v luno. Tako kot tisti JP Damijanov tekst, ki je podobno manipulativen in prozoren da je kaj.

Jamstveno tveganje do domačih varčevalcev je bilo manjše?! Dej no. Ko so tuje banke 2009 neenkrat potegnile iz ekonomije vse tiste milijarde, ki so jih preko ref linij posodile svojim podružnicam, so ogrozile celoten bančni sistem. Tega rizika bi se morala BS zavedati. In ga ustrezno upravljati. Če ne bi Križanič takrat najel tiste 4 milijarde in dal 1,6 milijarde garancij bi se slovenska ekonomija sesula kot hiša iz kart. Ker je menda vseeeno kakšni so bančni tokovi? Le prepustimo jih trgu, pa bo menda vse dobro? Žal v moderni ekonomiji, in še posebej finančni sferi, to ne gre.

Tujim bankam, da se ni nič poznalo? Vprašaj Arharja (ali pa Medjo) kako bi se Unicreditu poznalo, da jim ni kakšnih 400 milijonov aktive rešila mama. Ali pa kako se je poznalo Hypu? Resnica je, da so tuje banke več tvegale in tudi bolj nasedle (razen mogoče SG, ki se je zaradi Kerviela spravila delno v red nekaj let prej). Samo bolj tiho so bile in zaredi tega ni bilo pri njih tako velike sekundarne škode.
>
> Sicer pa čestitke za solastništvo tiste bivše multinacionalke. Upam, da je firma zamenjala vsaj glavnega finančnika. Prejšnji dokazuje, da je bil kvečjemu za na zelenjavni štant.

Hvala. Korporacija je razpadla in z njo je odšel glavni finančnik. Približno tako sposoben je bil kot večina drugih. Nič več nič manj.
Naš uspeh ni toliko posledica neke vrhunske finančne kombinatorike, ampak tega, da smo verjeli v naše ljudi. Tujci, finančni skladi tveganega kapitala, so verjeli samo v denar.
Podjetje, država, katerakoli skupina je živo bitje. Potrebuje idejo , vero, motivacijo in ambicijo. Če je nima, ji noben denar ne bo pomagal.

Za elastičnost povpraševanja po kreditih -vsled boljše ponudbe zaradi nižjih obresti (v resnici so bile 2004-2008 visoke) in nižjih zavarovanj- se v noriji 2007 lahko obrišeš pod nosom. Ko ti npr. delnica SAVA iz 300 EUR v aprilu 2007 zraste na 700 EUR v oktobru 2007, ravno tedaj ko je –po tvoje- že cel svet vedel za krizo. Koga so tedaj zanimale obrestne mere, ko si SAVO na kredit kupil po noro visoki ceni ter nato zastavil za taisti kredit, če si le bil iz pravega gnezda. Seveda ob upanju, da se bo cena delnice še enkrat podvojila.

O reguliranju regulatorja ne kaže izgubljati besed, ker ga tedaj niti ni bilo. Ne regulatorja, ne reguliranja.

Akt veleizdaje za Kranjca je relativno močna. So pa tudi gradualisti udarili mimo, ko so sprva trdili, da se nas kriza ne bo dotaknila, ker smo finančno relativno neodvisni od sveta zahvaljujoč predvsem njim (poimensko: Križanič, Štiblar, Mencinger in podobni tvorci sodobne slovenske ekonomske misli iz EF in EIPF). Tega sicer danes ne bi upali ponoviti, pa čeprav v kontekstu, da nas je tajkunizacija in 2500 domačih stečajev uničila ne glede na svetovno krizo.

Skratka, naših bank ni uničil modus operandi tujih bank, ampak naš lasten credit risk management. In to ne zadnjič, ker je risk management še vedno isti.

[mimoidoci]
> [gobim]
>
> Jezus Marija, dajmo še malo pojasnit za tiste, ki niso ravno najbolj močni v ekonomiji.
>
> Obseg kreditov nemenjalnemu sektorju (celotnega slovenskega bančnega sektorja) se je iz 12 milijard konec 2004 povečal na 33 milijard evrov konec 2008. To je skoraj 3-kratno povečanje v samo 4 letih!!!! Večino tega povečanja se je zgodilo med leti 2007 in 2008. Katere banke so najbolj sodelovali v tej nori dirki? Domače državne ali tuje? Katere, Petra Sovdat? Ne veste ali nočete povedati?
> Če ne veste, si poglejte kaj o tem pravi bivši neoliberalec JP Damijan na :
>
> damijan.org/2016/03/...i-krediti/
>
> Naj prišepnem; tuje banke. Z veliko prednostjo. Eden od indikatorjev, ki tudi v dolečnih aspektih kaže kvaliteto poslovanja bank je tudi LTD (loan to depost ratio). Leta 2008 je bil LTD NLB, če se ne motim 134, NKBM 117, povprečen za slovenski bančni sistem 164, ta tuje banke v Sloveniji pa ...Koliko? Med 200 in 250 tipično. NLB in NKBM sat bili med najbolj konzervativnimi bankami v času norega povečevanja kreditov med 2004 in 2008. Kakšen je bil problem za konzervativne banke v tem obdobju. Tuje banke banke so dobesedno zalivale slovenski bančni trg z likvidnostjo (5 do 6 milijard letno) in z znižanjem kreditnih standardov agresivno prevzemale tržne deleže domačim bankam. Vem, ker sem bil sam finančni direktor v tuji multinacionalki. Posojilni pogoji so bili takrat v Sloveniji ugodnješi kot so jih dobivali moji kolegi v grupaciji v Avstriji ali Nemčiji. Šlo je za čisti dumping. Domače banke so morale vsaj delno slediti tujim, saj bi jim le-te drugače prevzele komitente.
>
> Kako to saj vendar nič ne slišimo o težavah tujih bank? Zakaj ne? Zato ker niso tako norii, da bi z javnimi kampanjami sesuvali svoje premoženje. Raje so jih na tiho transferirali na svoje interene "družbe za upravljanje". Le majhen del se je končno pojavil na planem, npr. v 24 milijard težki luknji Hypa. Problem kapitalske ustreznosti pa so reševali tako, da so takoj v krizi potegnili nazaj kredite iz slovenskih podjetij in tako ubile ne malo podjetij, ki so bile povsem sposobna preživetja. Če bi takrat še NLB in NKBM delale enako bi se sesula slovensk ekonomija.

Jezus Marko, toliko manipulacije in napačnega sklepanja ob tako preprostih dejstvih. Krediti zrastejo izključno zaradi tega, ker po njih zraste povpraševanje na trgu. Še posebej se to rado dogaja v konjukturi, katero smo imeli tudi pri nas vsaj od 2004 do 2008. Vedno pa velja, da kdor noče kredita, ta zanj verjetno ne bo niti zaprosil in ga tudi ne bo dobil. Po drugi strani so za pridobitev kredita pomembne tudi številke prosilca za kredit. Problem bank je, da jim ob konjukturah vse številke izgledajo lepe, ob krizah pa postanejo sumljive.

Ko pride tuja banka v času konjukture na tuj teren, bo jasno s seboj prinesla tudi pasivo (t.im. REFI linije/ posojila od banke matere), ki pa seveda ne temelji(jo) na domačih depozitih. Od tod slab LTD (loan to deposit ratio) tujih bank, ker pač domači varčevalci depozite hranijo v domačih bankah. Kaj je tu slabega? In od tod tudi velik del tistega famoznega zunanjega dolga do tujih bank med Janševo vlado. Je bilo pa zato jamstveno tveganje (do domačih varčevalcev) manjše, o čemer ti in tvoji bralcu ne naklonite niti besedice. Kaj je tu slabega? Predvsem so tuje banke tvegale in izgubile kvečjemu svoj denar. In vsaj Unicreditu, Sanpaolo imi-ju in Societe Generalu se to ni prav nič poznalo. Tvoja teza o nekakšnem znižanju kreditnih standardov zaradi tujcev je lajanje v luno. Tako kot tisti JP Damijanov tekst, ki je podobno manipulativen in prozoren da je kaj.

Sicer pa čestitke za solastništvo tiste bivše multinacionalke. Upam, da je firma zamenjala vsaj glavnega finančnika. Prejšnji dokazuje, da je bil kvečjemu za na zelenjavni štant.

... čuj, mimoidoči ... evo, če mene kaj vprašaš, boš moral ti svoje teoretično znanje o kreditih na strani ponudbe malo dopolniti oziroma revidirati, ker ne vem, kdo pri zdravi pameti na trgu ne bi povpraševal po kreditih, ki jih ni treba vrniti, ampak jih daš lepo na slabo banko in greš dalje ...

P.S.: če te prav razumem, tudi ti misliš, da je bila Slovenija v času najuspešnejše vlade vseh časov zaradi rasti BDP svetilnik demokratičnega sveta pravzaprav na puf in da Janša z uspehom - ker ga v resnici ni bilo - ni imel nič, čeprav se je takrat tako hvalil in se hvali še danes, ampak ima toliko več z današnjo slabo banko, čeprav z njo noče imeti nič ...

[mimoidoci]

Za elastičnost povpraševanja po kreditih -vsled boljše ponudbe zaradi nižjih obresti (v resnici so bile 2004-2008 visoke) in nižjih zavarovanj- se v noriji 2007 lahko obrišeš pod nosom. Ko ti npr. delnica SAVA iz 300 EUR v aprilu 2007 zraste na 700 EUR v oktobru 2007, ravno tedaj ko je –po tvoje- že cel svet vedel za krizo. Koga so tedaj zanimale obrestne mere, ko si SAVO na kredit kupil po noro visoki ceni ter nato zastavil za taisti kredit, če si le bil iz pravega gnezda. Seveda ob upanju, da se bo cena delnice še enkrat podvojila.

Mimoidoči, nimaš prav. Obrestne mere so bile v tistem obdobju nizke. Vsaj za prvovrstne komitente. Ne sicer tako kot danes, vendar ne zelo slabše. Kar se Tvojega primera (SAVA) tiče, gre pa za staro zgodbo. Staro kot človeštvo. Namreč, to se nikoli ne nauči, da je svet cikličen. Da vse teče, da kar živi tudi umre in kar raste, tudi pade. Še posebej to velja za finančne trge, od turške in holandske norije za tulipani do septembra 2008. V krizi po 1929 je John Kennedy (oče predsednika Kennedy-a) rekel znameniti stavek: "Samo norec čaka na najvišjo ceno" . Poleti 2007 je bilo povsem jasno, za tiste, ki ne gledajo samo gibanja tečajev, ampak tudi malo širše, da je konjuktura prišla do platoja. Se pač ne čaka na najvišjo ceno. Nisem noben investitor, ampak poleti 2007 sem prodal praktično vse delnice kar sem jih imel.

O reguliranju regulatorja ne kaže izgubljati besed, ker ga tedaj niti ni bilo. Ne regulatorja, ne reguliranja.

Akt veleizdaje za Kranjca je relativno močna. So pa tudi gradualisti udarili mimo, ko so sprva trdili, da se nas kriza ne bo dotaknila, ker smo finančno relativno neodvisni od sveta zahvaljujoč predvsem njim (poimensko: Križanič, Štiblar, Mencinger in podobni tvorci sodobne slovenske ekonomske misli iz EF in EIPF). Tega sicer danes ne bi upali ponoviti, pa čeprav v kontekstu, da nas je tajkunizacija in 2500 domačih stečajev uničila ne glede na svetovno krizo.

Gradualisti so imeli prav do 2006, ko je bila neto pozicija slovenskega bančnega sistema do tujine še pozitivna. Potem smo saldo poslabšali v 2 letih!!! na minus 13 milijard. Takrat je bilo konec z našo neodvisnostjo. Kljub temu bi zavoljo AA ratinga lahko gladko izpeljali zadevo in se izognili krizi, da ni najprej Pahor blokiral Križaniča pri dokapitalizaciji bank in drugič Kranjec ubil že začeto okrevanje v 1. pol 2010 z nespametnimi in radikalnimi kapitalskimi zahtevami.
Kljub negativnemu vplivu nas ni ubila tajkunizacija, v neprimerno večji meri nas je ubil kolaps gradbeništva kjer je dejavnost upadla za tri četrtine. To je potem prizadelo in ob vsem ostalem (nezadostni državni intervenciji in intervenciji BS) povzročilo negativno kreditno spiralo in v veliki meri nepotrebne stečaje, ki jih omenjaš.

Slovenci smo bili na krizo nepripravljeni, ker je BS do sredine prejšnjega desetletja vzorno opravljala svoje delo in smo se zato izognili krizam, ki so takrat pestile VE. Tokratna kriza, kar se kaže nenazadnje v pospešenem deleveraging-u (11 milijard) nas je končno, na zelo boleč način naučila, da je ekonomija VEDNO ciklična in da se je potrebno pripravljati na krizo vsaj v isti meri (če ne še bolj) kot je potrebno izkoriščati konjukture. Kot pravi star ruski pregovor: " Ne bi bilo sreče, da nam ni pomagala nesreča". Mogoče nam bo ves ta radikalni deleveraging, ki smo mu bili priča zadnjih sedem let še prav prišel, ko bo počilo naslednjič.

Skratka, naših bank ni uničil modus operandi tujih bank, ampak naš lasten credit risk management. In to ne zadnjič, ker je risk management še vedno isti.

Se strinjam. Kot je rečeno: " V tisti meri kot si priznaš odgovornost za stanje v katerem si, v tej meri ga boš sposoben tudi reševati."
Omenjam pa vpliv tujih bank ker je potrebno uravnoteženje krivde. Niso (ali pa predvsem niso) za krizo kriva vodstva domačih državnih bank.

Mimoidoči, lepo je bilo debatirat s Tabo. Srečno!

[gobim]
> [mimoidoci]

> Za elastičnost povpraševanja po kreditih -vsled boljše ponudbe zaradi nižjih obresti (v resnici so bile 2004-2008 visoke) in nižjih zavarovanj- se v noriji 2007 lahko obrišeš pod nosom. Ko ti npr. delnica SAVA iz 300 EUR v aprilu 2007 zraste na 700 EUR v oktobru 2007, ravno tedaj ko je –po tvoje- že cel svet vedel za krizo. Koga so tedaj zanimale obrestne mere, ko si SAVO na kredit kupil po noro visoki ceni ter nato zastavil za taisti kredit, če si le bil iz pravega gnezda. Seveda ob upanju, da se bo cena delnice še enkrat podvojila.

Mimoidoči, nimaš prav. Obrestne mere so bile v tistem obdobju nizke. Vsaj za prvovrstne komitente. Ne sicer tako kot danes, vendar ne zelo slabše. Kar se Tvojega primera (SAVA) tiče, gre pa za staro zgodbo. Staro kot človeštvo. Namreč, to se nikoli ne nauči, da je svet cikličen. Da vse teče, da kar živi tudi umre in kar raste, tudi pade. Še posebej to velja za finančne trge, od turške in holandske norije za tulipani do septembra 2008. V krizi po 1929 je John Kennedy (oče predsednika Kennedy-a) rekel znameniti stavek: "Samo norec čaka na najvišjo ceno" . Poleti 2007 je bilo povsem jasno, za tiste, ki ne gledajo samo gibanja tečajev, ampak tudi malo širše, da je konjuktura prišla do platoja. Se pač ne čaka na najvišjo ceno. Nisem noben investitor, ampak poleti 2007 sem prodal praktično vse delnice kar sem jih imel.

>
> O reguliranju regulatorja ne kaže izgubljati besed, ker ga tedaj niti ni bilo. Ne regulatorja, ne reguliranja.
>
> Akt veleizdaje za Kranjca je relativno močna. So pa tudi gradualisti udarili mimo, ko so sprva trdili, da se nas kriza ne bo dotaknila, ker smo finančno relativno neodvisni od sveta zahvaljujoč predvsem njim (poimensko: Križanič, Štiblar, Mencinger in podobni tvorci sodobne slovenske ekonomske misli iz EF in EIPF). Tega sicer danes ne bi upali ponoviti, pa čeprav v kontekstu, da nas je tajkunizacija in 2500 domačih stečajev uničila ne glede na svetovno krizo.

Gradualisti so imeli prav do 2006, ko je bila neto pozicija slovenskega bančnega sistema do tujine še pozitivna. Potem smo saldo poslabšali v 2 letih!!! na minus 13 milijard. Takrat je bilo konec z našo neodvisnostjo. Kljub temu bi zavoljo AA ratinga lahko gladko izpeljali zadevo in se izognili krizi, da ni najprej Pahor blokiral Križaniča pri dokapitalizaciji bank in drugič Kranjec ubil že začeto okrevanje v 1. pol 2010 z nespametnimi in radikalnimi kapitalskimi zahtevami.
Kljub negativnemu vplivu nas ni ubila tajkunizacija, v neprimerno večji meri nas je ubil kolaps gradbeništva kjer je dejavnost upadla za tri četrtine. To je potem prizadelo in ob vsem ostalem (nezadostni državni intervenciji in intervenciji BS) povzročilo negativno kreditno spiralo in v veliki meri nepotrebne stečaje, ki jih omenjaš.

Slovenci smo bili na krizo nepripravljeni, ker je BS do sredine prejšnjega desetletja vzorno opravljala svoje delo in smo se zato izognili krizam, ki so takrat pestile VE. Tokratna kriza, kar se kaže nenazadnje v pospešenem deleveraging-u (11 milijard) nas je končno, na zelo boleč način naučila, da je ekonomija VEDNO ciklična in da se je potrebno pripravljati na krizo vsaj v isti meri (če ne še bolj) kot je potrebno izkoriščati konjukture. Kot pravi star ruski pregovor: " Ne bi bilo sreče, da nam ni pomagala nesreča". Mogoče nam bo ves ta radikalni deleveraging, ki smo mu bili priča zadnjih sedem let še prav prišel, ko bo počilo naslednjič.
>
> Skratka, naših bank ni uničil modus operandi tujih bank, ampak naš lasten credit risk management. In to ne zadnjič, ker je risk management še vedno isti.

Se strinjam. Kot je rečeno: " V tisti meri kot si priznaš odgovornost za stanje v katerem si, v tej meri ga boš sposoben tudi reševati."
Omenjam pa vpliv tujih bank ker je potrebno uravnoteženje krivde. Niso (ali pa predvsem niso) za krizo kriva vodstva domačih državnih bank.

Mimoidoči, lepo je bilo debatirat s Tabo. Srečno!

... ja, vsekakor pa brez tujih bank slovenske banke pri famoznih finančnih investitorjih na finančnih trgih ne bi mogle najemati številnih astronomskih sindiciranih kreditov, s katerimi so takrat pumpale naš BDP in danes pumpajo naš DUTB ...

[crt]
ne glede na to ima clovek zelo prav glede procesa "resevanja bank"...

Prav sitno je, kadar prava vprašanja postavlja napačen človek. :-)

[gobim]
Drugače si ne morem razlagati 40% rasti kreditov nemenjalnemu sektorju v 2008 potem, ko je že ves svet od poletja 2007 vedel, da prihaja kriza.

Tako si jaz ne morem racionalno razložiti velikodušno odptetih 110 MEUR za Bobinčevo genialno krpo z imenom ATAG za pokritje poleti 2008 nenadoma odkrite sive lise sredi Evrope imenovane Beneluks. Odtlej je ta Bobinčeva krpa praktično izginila iz Franjošprahe in letnih poročil, je nekako posivela in se zlila s sivino celega Gorenja. Da pozabljenega postavljanja nove hale za Patrio niti ne omenjam.

[mimoidoci]
Akt veleizdaje za Kranjca je relativno močna.

Saj so bile tudi posledice njegovega gubernatorstva zelo močne in njegove izjave in plače in nagrade tudi.

Ko smo že pri veleizdaji: kaj že je Jelinčič očital Gaspariju in kaj naj bi Gaspari takrat naredil, da je tako razburil poglavarja nacionalistov?

So pa tudi gradualisti udarili mimo, ko so sprva trdili, da se nas kriza ne bo dotaknila, ker smo finančno relativno neodvisni od sveta zahvaljujoč predvsem njim (poimensko: Križanič, Štiblar, Mencinger in podobni tvorci sodobne slovenske ekonomske misli iz EF in EIPF). Tega sicer danes ne bi upali ponoviti, pa čeprav v kontekstu, da nas je tajkunizacija in 2500 domačih stečajev uničila ne glede na svetovno krizo.

Ker sem namesto teatra s Patrio gledal črne finančne oblake in čakal ekonomski vihar, se prekleto dobro spomnim predvolilne kampanje jeseni 2008. ne vem, kaj je trdila trojka s prihvatiziranega EIPF. Vem pa, da je bil manekenski kljukec Pahor tisti, ki je v nastopih svaril pred prihajajočo krizo, Janša pa je vztajno trdil, da bo šlo to vse mimo Slovenije.

Me pa res zanima, če se kdo spomni, katera od naših svetlih ekonomističnih leščerb je prva kaj javno bleknila o krizi, predvsem pa kdaj.

Katera?

[FrRoSt]
Katera?

Ja, to je zdaj vprašanje.

[pobalin]
> [mimoidoci]
> Akt veleizdaje za Kranjca je relativno močna.

Saj so bile tudi posledice njegovega gubernatorstva zelo močne in njegove izjave in plače in nagrade tudi.

Ko smo že pri veleizdaji: kaj že je Jelinčič očital Gaspariju in kaj naj bi Gaspari takrat naredil, da je tako razburil poglavarja nacionalistov?

> So pa tudi gradualisti udarili mimo, ko so sprva trdili, da se nas kriza ne bo dotaknila, ker smo finančno relativno neodvisni od sveta zahvaljujoč predvsem njim (poimensko: Križanič, Štiblar, Mencinger in podobni tvorci sodobne slovenske ekonomske misli iz EF in EIPF). Tega sicer danes ne bi upali ponoviti, pa čeprav v kontekstu, da nas je tajkunizacija in 2500 domačih stečajev uničila ne glede na svetovno krizo.

Ker sem namesto teatra s Patrio gledal črne finančne oblake in čakal ekonomski vihar, se prekleto dobro spomnim predvolilne kampanje jeseni 2008. ne vem, kaj je trdila trojka s prihvatiziranega EIPF. Vem pa, da je bil manekenski kljukec Pahor tisti, ki je v nastopih svaril pred prihajajočo krizo, Janša pa je vztajno trdil, da bo šlo to vse mimo Slovenije.

Me pa res zanima, če se kdo spomni, katera od naših svetlih ekonomističnih leščerb je prva kaj javno bleknila o krizi, predvsem pa kdaj.

Leščerb ni bilo izven tega foruma. Ker najlažje najdem svoje zapise, ti prilagam sledeč zapis leto in dva meseca pred Lehmanom in tri mesece pred LJSE all time high.

Govori sicer o borznih mehanizmih in LJSE zgodbi, a indicira kar se je kasneje zgodilo borzi in bankam. V politiki in med ekonomisti še leto dni kasneje ni bilo sogovornikov. Med Janšo in Pahorjem pa v predvolilni bitki leto kasneje niti ne gre razlikovati. Pahor je bil defenziven, ker je slutil, da bo vladal, Janša pa optimist, ker je zato dobil volitve 2004 in ker bi zadeve verjetno malo bolje speljal. Nobenemu (pri tem mislim tudi na EF in EIPF) pa se tedaj o krizi še ni nič sanjalo. Na forumu smo bili že leto prej (kot se vidi iz priloge) podobnega mnenja poleg mene vsaj še TadejK, bc123, upokojeni bob, andrejcc, črt, Gustl....

forum.finance.si/?m=...443&single

P.S.: Aja, mehanizem našega propada bi deloval tudi neodvisno od svetovne krize.

[mimoidoci]
Leščerb ni bilo izven tega foruma. Ker najlažje najdem svoje zapise, ti prilagam sledeč zapis leto in dva meseca pred Lehmanom in tri mesece pred LJSE all time high.

Ja, forum je čisto zabavna zadeva in tvoj zapis eden tistih poljudno-poučnih, ampak mene res zanima, kdo je bil naš ekonomski kanarček in kdaj je zapel.

Pahor je bil defenziven, ker je slutil, da bo vladal, Janša pa optimist, ker je zato dobil volitve 2004 in ker bi zadeve verjetno malo bolje speljal.

Moja teorija je, da je Pahor v Bruslju že začutil spremembe vremena, mogoče videl kakšno prognozo, za povrhu ga je bilo pa malo strah, v kaj se spušča. Janša je seveda stal na piedestalu svojega prvega mandata, na trdnem marmorju, ki naj bi ga postavila njegova vlada, in govoril o še bolj svetli prihodnosti v naslednjem mandatu. Pretirani optimist, ignorant ali zaslugar?

P.S.: Aja, mehanizem našega propada bi deloval tudi neodvisno od svetovne krize.

Načeloma da, ampak dvomim, da bi bil padec tako globok, po vsej dolžini in širini ter tako očiten. Bi bil pa najbrž še bolj boleč za narodovo (samo)zavest, če bi lokalna oseka pustila na suhem cele jate rib - in to samo pri nas.