ralce spodbujam, da se sami poigrajo s kakšnim investicijskim kalkulatorjem (primer) in pogledajo, koliko bi lahko privarčevali v 35, 45 letih. Dodajam, da so v pokojninskih skladih uspešnih držav, kot so Čile, Nova Zelandija in Kanada, dolgoročni donosi nekje od pet do sedem odstotkov nominalno oziroma od tri do pet odstotkov, če prilagodimo za inflacijo.

To je pogled za nazaj. V vzvratno ogledalo.

Sedaj pa je vprasanje, ali bo prihodnost bolj podobna cilski, novozelandski in kanadski preteklosti, ali pa japonskim rezultatom:

www.ft.com/intl/cms/...z47houCxhq

Ker meni se zdi, da gre svet precej ocitno po japonski poti, ki za japonsko traja ze od 80tih (dolgotrajna zmerna deflacija in prakticno nicelni donosi).

Dodajam, da so v pokojninskih skladih uspešnih držav, kot so Čile, Nova Zelandija in Kanada, dolgoročni donosi nekje od pet do sedem odstotkov nominalno oziroma od tri do pet odstotkov, če prilagodimo za inflacijo.

osebno bi vsakomur, ki se gre kaksne povprecne donose, zelo zelo zelo svetoval poglabljanje v japonski primer. japonci so namrec po mojem vtisu tako strasno prijazni, da nam omogocajo ogled prihodnosti skozi svojo preteklost in (delno ze skupno) sedanjost, kar je res lepa priloznost.

in ko je to opravljeno, potem se poglabljanje v to, koliko pomeni v obdobjih dolzine nekaj desetletij sprememba za eno samo odstotno tocko v modelu.

in ko je opravljeno se to, potem ogled primerov dogajanja na liniji privatni pokojninski skladi - tezka roka drzave iz evropskih drzav, ki niso tako dalec od slovenije in so za nekatere celo vzornice (predvsem govorim o madzarskem manevru in poljskem, ki ga je v bistvu kopiral).

sploh ne pravim, da je zagotovo brez veze imeti individualne racune. ze samo nacelo preglednosti nas vodi do njih, pa kakorkoli in v cigarkoli rokah bi se ze nahajali (ob cemer se spomnim se na en bosanski pregovor :). vendar vse ono zgoraj nasteto skupaj zasluzi vsaj "hm".

mimogrede, tukaj je se (ne tako brutalni, a vendarle tudi ne zabavni) primer irske, ki vsebuje par zanimivih drobtinic:

We must challenge proposed policies that are blatantly unjust, such as last week's 0.6 per cent levy which the Government plans to impose on ordinary savers -- predominantly in the private sector. Especially as it has long been recognised that those in this sector have either no pension, or are in schemes that are severely under-funded compared to their privileged public sector cousins, who (on average) can still expect to be about 3.5 times better off in retirement.

... pa da ne bom samo "mr. ampak", se predlog:

popolna eu prenosljivost storitev tudi na pokojninskem podrocju. torej - oseba iz eu drzave A ima normalen dostop do izvajalcev zasebnega pokojninskega zavarovanja v drzavi B pod enakimi pogoji kot osebe iz drzave B. kajti kolikor mi je znano, taksne odprtosti se ni.

(nikakor pa to ne odpravi vseh potencialnih pizdarij, omenjenih prej.)

Čestitam za prispevek, za razmislek, za sveže iztočnice, za pravo "belo knjigo". Izraz "medgeneracijska solidarnost" je demagoški. Njegova izvedba pa pomemben dejavnik stanja pokojninskega sistema danes. Žal tega na volitvah ljudje ne razpoznajo. Namesto iz rok v usta (pay-as-you-go) varčevanje! Vsak mora varčevati! Vsak bo varčeval, če bo razumel, da gre za njega. Večina nas ne želi, da nas bodo na starost vzdrževali naši otroci. Oni si morajo ustvariti nov, svoj svet, brez vrvi za vratom, poimenovane "medgeneracijska solidarnost".

Pohvale za ta članek! Mislim, da je to prva sveža misel na temo pokojnin v našem prostoru, v svetovnem smislu pa ne.

Mislim, da bi predlog UTP kazalo dopolniti še z dodatkom, da ga ob prevelikem premoženju sploh ne prejemaš. Taka je recimo zgodba v Avstraliji. V pokojninski sklad so dolžni vplačevati vsi, če pa imaš ob upokojitvi preveč premoženja, potem do pokojnine nisi upravičen. Nepremičnina, v kateri živiš, je OK, če imaš pa še nekaj drugih, potem si pa pač bogat in ne potrebuješ državne rente.

Prav tako se mi zdi prav, da ukinemo nagrajevanje za pretekle kraje. Večina ljudi, ki ima danes visoke pokojnine, so ljudje, ki so v preteklosti zasedali razne visoke položaje, tja pa so se prebili po slovensko tradicionalni poti sorodništva in poznanstev. Naj to, da jim premoženja za nazaj ni potrebno vračati deluje kot neke vrste amnestija, ni pa potrebno, da kot družba še v prihodnosti nagrajujemo pretekle svinjarije.

Argumentu "več sem vplačeval, več moram dobiti" je mogoče ugovarjati tudi z "več si dobil, več bi moral privarčevati". Oškodovanci prehoda na novi sistem bi bili upokojeni podjetniki, ki so dejansko z lastnim delom služili več in posledično več tudi vplačevali v pokojninski sklad.

Da se roku "medgeneracijska solidarnost" ne bo več tako gnusila jo lahko malo spremenimo. Naj po novem to pomeni, da upokojenci z visokimi pokojninami postanejo solidarni z mladimi brez plač.

Pokojnina, kot jo imamo - medgeneracijska solidarnost - ne varčuješ zase ampak za druge, je nedvomno socijalna kategorija in bi kot taka morala temeljiti na socijalnem položaju prejemnika. Ob izpolnjenih osnovnih pogojih, mladih upokojencev v takem sistemu ni, bi morala biti višina pokojnine odvisna še od posedovanja nepremičnin, bančnih računov, dragih metalov in kamnov, umetniških del... - vsega, kar bi FURS že tako moralo zanimati.
Da, najpremožnejši bi prejemali zelo nisko pokojnino ali pa celo ostali brez. Možnosti, da bi tajkun dobil višjo pokojnino od svojega delavca sistem ne bi dopuščal.
UTP ni zgolj opcija, ampak enkrat jo bo pač treba implementirati. Je pa seveda le eden izmed ukrepov, ki bo moderniziral Sl družbo, jo naredil učinkovitejšo, pravičnejšo, konkurenčno. Na potezi so, kot že vsa leta do sedaj, politični voditelji in pred njimi volilci, katerih večina očitno meni da sodi med priviligirane.

če mlade moti,da bodo delali za naše pokojnine,jih pa nič ni motilo,da smo mi delali za njihov študij,subvencije za prehrano,bivanje,štipendije i.t.d.naj si vse to 'plačajo sami,pa bo meni ostalo dovolj,da bom varčeval za dodatno pokojnino.

Pri minimalni plači, kakršno jih ima žal veliko, torej po 122€ mesečno po podatku iz članka) in pri recimo dokaj dobrem 5% donosu, bi v 40 letih privarčevali dobrih 60 000€. Če bi dobival mesečno po 450€, kar je toliko oz. malce več, kot danes dobiva veliko upokojencev, bi bilo to za 133 mesecev oz. za dobrih 11 let. Kaj pa potem?

Ne moreš kar takole delit. Ko bi od 60K pobral 450 EUR bi se ti preostanek še naprej obrestoval. Zaradi tega se tistih 60K raztegne precej več kot le na 133 rent.

To drži, kar praviš. Je pa Rok vseen pozabil omeniti zavarovanje za preživetje. V njegovem sistemu tisti, ki zgodaj preminejo pustijo prihranke družini. Morali bi jih prepustiti vrstnikom. Sicer bodo vsi, ki živijo dlje od povprečja (po definiciji 50%) v riti. Zato je državni sistem (prvi steber) še vedno potreben. Ne za medgeneracijsko solidarnost ampak za znotrajgeneracijsko solidarnost.

"Hkrati, ko prekinemo cikel oškodovanja, je prav, da tudi že oškodovanim omogočimo vsaj nekakšno kompenzacijo za škodo, ki jim jo je skozi desetletja prizadejala država. To pomeni redefinicijo pokojnine v socialno pomoč. Socialno pomoč, ki v starosti vsem oškodovancem zagotovi neki osnovni minimum. Nič več kot to.

Ni razloga, da bi kdorkoli dobival dva tisočaka pokojnine. Razumem, da je nekoč na veliko vplačeval, a tistega ni danes nikjer več. Danes je prav, da dobi pomoč, da lahko shaja, ne da mu nič kriva generacija nadomesti, kar so mu nekoč drugi vzeli. Tej novi pokojnini lahko rečemo univerzalna temeljna pokojnina (UTP)."

Slovenija je članica EU in bi se morala držati mednarodnih zavez tudi na socialnem področju. Evropska socialna listina vsebuje določilo o minimalni pokojnini, naj jo Slovenija uvede v skladu z evropsko socialno listino, saj ima v svoji ustavi celo zapisano, da je Slovenija socialna država.

In koliko naj bi bila univerzalna temeljna pokojnina (UTP)? Vsaj toliko, kot je po evropski socialni listini minimalna pokojnina: 400 evrov.

"Po oceni Sveta Evrope so nekateri socialni prejemki in nadomestila ter pokojnine v Sloveniji prenizki. ... je v Sloveniji glede na evropsko socialno listino prenizka minimalna pokojnina. Najnižja zajamčena pokojnina, ki znaša 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, znaša zgolj 197,19 evra, kar je dvakrat manj od priporočenih 400 evrov." Vir: dnevnik.si, članek: Socialna nadomestila so prenizka

Nisem državni uradnik, ne študent, ne oseba, ki bi kar nekaj govorila vse povprek. Dolga leta sem delala ravno na področju delovnega prava, zato lahko rečem, da sistem dovolj dobro poznam, da lahko komentiram. Moram reči, da me preseneča razmišljanje mladega avtorja. Strinjam se s tem, da se je in se še "krade" tistim, ki so vplačevali več in se razporeja tistim, ki so vplačevali manj ali pa sploh niso vplačevali. Tudi s tem se strinjam, da je dejansko potrebo pristopiti k reformi,vendar reformi celotnega sistema RS, pa tudi spremembi miselnosti. Zagotovo pa se ne strinjam, da je potrebno dokončno "pokrasti" denar zavarovancem vseh generacij, ki so vplačevali več, saj predlog avtorja meri v to smer, da naj bi imeli kar vsi enake pokojnine ne glede na to koliko je kdo vplačal(neko vrsto socialne podpore). Takšne kraje oz. uravnilovke če hočete, še socializem ni poznal. Uvesti sistem v dobro mlade generacije, vendar na račun vseh preostalih, ki že leta vplačujejo denar v ta sistem zagotovo ni prava pot. Zagotovo se tudi ne morem strinjati s tem, da bi kljub temu, da sem vplačevala več skozi vsa leta, potem prejela kot tisti, ki je vplačeval minimalno ali pa sploh ne. Po navadi zagovarjajo sistem enakih pokojnin tisti, ki so vplačevali najmanj. Osebno se strinjam, da solidarnost mora biti, vendar ima tudi solidarnost svoje meje. Če se meje prekoračijo začne biti podobna kraji. Že pred časom sem napisala komentar k članku na temo pokojninske reforme, da bi bilo najbolj pošteno, da bi vsak vplačeval na svoj račun, vendar prehod iz enega sistema na drug sistem ne sme biti v škodo že obstoječim zavarovancem in upokojencem. Težava pokojninskega sistema je ta, da je zgrajen na principu Ponzijeve sheme, ki je sicer prepovedana pri vseh drugih oblikah poslovanja. V bistvu imamo samo dve možnosti - ali država poskrbi za takšno poslovno okolje, ki bo omogočalo tuja in domača vlaganja in s tem več delovnih mest s čimer bi se polnil pokojninski sklad in vsi drugi skladi, ali pa spremenimo sistem na dolgi rok(npr. 40 let) tako, da bo nova generacija začela po novem sistemu, prejšnjim generacijam pa mora država zagotoviti pokojnine na podlagi že vplačanega pokojninskega zavarovanja. Upam si trditi, da bi takšna sprememba sistema pomenila kar precejšnjo obremenitev za državo in davkoplačevalce. Dejstvo, da zavarovanec na podlagi zakona o obveznem pokojninskem sistemu nima in tudi do sedaj ni imel možnosti, da bi kot nasprotna stranka ugovarjal, bi bilo potrebno razmisliti tudi o morebitnem dvostranskem odnosu. Ni namreč prav, da si primoran skleniti zavarovanje, katerega pogoje spreminja vsak, ki ima 5 minut časa in to ne preveč uspešno. Ni prav, da potem zakonodajalec enostransko spreminja pogoje pod katerimi si sklenil zavarovanje. Pokojnina bi se dejansko morala odmerjati na podlagi vseh zakonov, po katerih je zavarovanec vplačeval svoj prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bi bilo tako, bi se lahko strinjala s spremembo sistema, da začnemo vplačevati vsi enako in bomo nekoč imeli tudi enake pokojnine, vendar seveda upoštevajoč, da je zavarovanec, ki ima npr že 30 let delovne dobe, vplačeval pod pogoji zakona, ki je veljal do leta 2000, pa tistega od leta 2000 do 2013 in tako naprej, dokler ne bi prišli do generacije, ki je vplačevala enoten znesek in bo imela tudi enotno "državno" pokojnino. Ker bi bil ta znesek nižji, bi razliko do zneska, ki ga morebiti vplačujejo sedaj lahko namenil posebnemu varčevanju za svojo pokojnino v lastni režiji. Zagotovo je, da je potrebno pristopiti k celoviti in dolgoročni reformi, vendar ne na način, da bomo povzročali nove in nove krivice. Nobena generacija, pa naj bo to mlada ali starejša ni dolžna trpeti oškodovanje, če želimo vzpostaviti zaupanje v ta sistem. Sedaj zaupanja v ta sistem nima niti starejša niti mlajša generacija. Lahko pa enostavno rečemo, da od sedaj naprej pokojninsko zavarovanje ni več obvezno in naj vsak sam poskrbi za svojo pokojnino, delavcem pa seveda izplačamo bruto in ne neto plače. Vendar seveda tudi v tem primeru morajo generacije, ki so že vplačevale v sistem iz njega tudi dobiti kar so vplačale.

Kdo pa lahko zagotavlja, da bo vecno le rastlo? Kaj pa če se zaradi slabega vodenja obrne v negativno smer? Navsezadnje to ne bi bilo nič novega...

[cenestupar]
Ne moreš kar takole delit. Ko bi od 60K pobral 450 EUR bi se ti preostanek še naprej obrestoval. Zaradi tega se tistih 60K raztegne precej več kot le na 133 rent.

To je res, ampak teh 450€ je še daleč od "normalnega preživetja" in zelo daleč od željenih 1000€.

...v UTP ter jim v prehodnem obdobju, ko se bodo upokojevali tisti, ki še niso imeli priložnosti varčevati v novem sistemu, vsako leto dodajmo še kakšno milijardo sredstev iz privatizacije državnega premoženja.

AHA. Takole čez palec, koliko silnih miljardic pa je vredno državno premoženje?

Bom drugače vprašal:

Koliko prehodnih let bi zdržali, preden bi se znašli na suhem?

Kako smo pohabili mlade!!! Zadevo je treba urejati prav pri njih. Omejiti studij, predvsem pa cas studija. Mladim omogociti zaposlitev, delo, da bodo okusili sadove svojega dela. Ne pa bluzili po kaficih, kaksne krivice se jim godijo in kaj vse bi imeli. Zlocinsko je v imenu pravicnosti krasti zasluzeno. Zlocinsko. Ampak tatvina je pri nas vrlina? Jasno je, da sistem dela vzdrzen samo zaposlitev. Pa ne po nevladnih organizacijah in institutih za gubljenje vremena. ZAPOSLITEV MLADIH, dovoljenej za delo vsem, tudi starim, ki delati zelijo in zmorejo. Delo ozdravi tudi bluzatorje.

Prvi korak k UTP bi bilo že, da bi velikost pokojnin za vse upokojence izenačili glede na pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo posameznikov.
Sedaj namreč pri enakih pogojih za izračun pokojnine različne generacije upokojencev prejemajo različno velikost pokojnine, kar dokazuje,
da ne gre za medgeneracijsko solidarnost niti med samimi upokojenci.
Ampak gre za predatorski, plenilski, ikoriščevalski, nesolidaren, nepravičen pokojninski sistem.

[FrRoSt]
>...v UTP ter jim v prehodnem obdobju, ko se bodo upokojevali tisti, ki še niso imeli priložnosti varčevati v novem sistemu, vsako leto dodajmo še kakšno milijardo sredstev iz privatizacije državnega premoženja.

AHA. Takole čez palec, koliko silnih miljardic pa je vredno državno premoženje?
Bom drugače vprašal:
Koliko prehodnih let bi zdržali, preden bi se znašli na suhem?

ta del sem pri branju spregledal, hvala, se pridruzujem vprasanju.

alternativni nacin bi lahko bil recimo tako:

- vse potrebno financiranje izvedes kot dodaten javni dolg, obveznice
- pocakas, da zalaufajo nove privatne penzije
- ti skladi scasoma nakupijo tudi tiste prej omenjene obveznice, ker pac je lakota na trgu
- nakar ti kot drzava fino spizdis te obveznice iz portfeljev privatnih skladov, preneses v portfelj javnega sklada in brises iz javnega dolga, tako da ga imas nazaj tam, kjer je bil
- in ce se kdo usaja, da je to komunajzarsko, poves, da si se pri tem zgledoval po komunajzarski madzarski in komunajzarski poljski

[menim]

> "Hkrati, ko prekinemo cikel oškodovanja, je prav, da tudi že oškodovanim omogočimo vsaj nekakšno kompenzacijo za škodo, ki jim jo je skozi desetletja prizadejala država. To pomeni redefinicijo pokojnine v socialno pomoč. Socialno pomoč, ki v starosti vsem oškodovancem zagotovi neki osnovni minimum. Nič več kot to.
>
> Ni razloga, da bi kdorkoli dobival dva tisočaka pokojnine. Razumem, da je nekoč na veliko vplačeval, a tistega ni danes nikjer več. Danes je prav, da dobi pomoč, da lahko shaja, ne da mu nič kriva generacija nadomesti, kar so mu nekoč drugi vzeli. Tej novi pokojnini lahko rečemo univerzalna temeljna pokojnina (UTP)."

Slovenija je članica EU in bi se morala držati mednarodnih zavez tudi na socialnem področju. Evropska socialna listina vsebuje določilo o minimalni pokojnini, naj jo Slovenija uvede v skladu z evropsko socialno listino, saj ima v svoji ustavi celo zapisano, da je Slovenija socialna država.

In koliko naj bi bila univerzalna temeljna pokojnina (UTP)? Vsaj toliko, kot je po evropski socialni listini minimalna pokojnina: 400 evrov.

"Po oceni Sveta Evrope so nekateri socialni prejemki in nadomestila ter pokojnine v Sloveniji prenizki. ... je v Sloveniji glede na evropsko socialno listino prenizka minimalna pokojnina. Najnižja zajamčena pokojnina, ki znaša 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, znaša zgolj 197,19 evra, kar je dvakrat manj od priporočenih 400 evrov." Vir: dnevnik.si, članek: Socialna nadomestila so prenizka

Saj slovenski pokojninski sistem gre v to smer. Z nekaj izjemami. Ali anomalijami, če želite.

To poznajo že v skandinavskih deželah. Za priboljške in višji standard si moraš privarčevati med delovno dobo.

Japonska, Čile, Kanada in ostali: gor ali dol.

Prebral diagonalno, avtorja razumem kot državljana "K". Spopada se s sindromom, ki ga je v politiko uvedel novinar (dr.?) Markeš in v ekonomijo JPD. Od socializma do socializma gradimo mostove. Na koncu nas čaka Venezuela. Nič o preveliki javni porabi, samo o delitvi tistega, kar nekateri (sic!) ustvarjamo.

... *Bralce spodbujam, da se sami poigrajo s kakšnim investicijskim kalkulatorjem (primer) in pogledajo, koliko bi lahko privarčevali v 35, 45 letih. Dodajam, da so v pokojninskih skladih uspešnih držav, kot so Čile, Nova Zelandija in Kanada, dolgoročni donosi nekje od pet do sedem odstotkov nominalno oziroma od tri do pet odstotkov, če prilagodimo za inflacijo. ...

... evo, s totimi pravljičnimi donosi tukaj zgoraj je Rok še enkrat pokazal, da na anglistiki matematika ni bila del učnega programa ...

P.S.: ker domnevam, da Rok misli na letne donose in ne misli na pet do sedem odstotkov nominalno po 35, 45 letih, bi mu svetoval, naj vzame kalkulator, vanj vtipka število 100, jo pomnoži z brez upoštevanja inflacije realnih 1,03 ali 1,05 in potem to operacijo petintrideset do petinštiridesetkrat ponovi ... alzo, da ne bo preveč gruntal, kaj mu hočem povedat, naj Roku prevedem, da je borza generalno gledano zgolj ogledalo nekega gospodarstva in takih donosov, kot jih v svojih pokojninskih skladih omenja naš diplomirani anglist, v 35 do 45 letih zaporedoma težko dosegajo celo trgovci z drogo, orožjem ali belim blagom ... khmm, pa jaz močno dvomim, da imajo običajno konzervativno upravljani pokojninski skladi v svojem portfelju delnice podjetij trgovcev z drogo, orožjem ali belim blagom, ker zelo dvomim, da so oni organizirani kot delniške družbe, ki kotirajo na borzi ... aja, da ne bo pomote, se z Rokom strinjam, da bo treba slovenski pokojninski sistem spremeniti, ker bo v nasprotnem konec s celotnim družbenim sistemom ...

"Čez palec" je, ker je natančna struktura financiranja pač stvar političnega dogovora. Neposrednih državnih deležev v podjetjih naj bi bilo po SDH okoli 11 milijard. Kot eden prvopodpisanih pod peticijo, ki je pozvala k privatizaciji vseh gospodarskih družb, ki delujejo na konkurenčnih trgih, bi seveda privatiziral vse premoženje s katerim upravlja SDH.

Potencialna dodatna privatizacijska sredstva je možno pridobiti na primer še s privatizacijo državnih gozdov ipd. Ob pisanju kolumne sem imel tako mislih, da bi z naslova privatizacije lahko 10-15 let z milijardo evrov letno dopolnjevali UTP fond.

Precej podcenjujete koliko prinese obrestovanje glavnice po začetku izplačevanja rente.

Kot rečeno v kolumni, vabljeni, da sami malo obračate parametre: www.kd-skladi.si/var...alkulator/

Vesel sem, da se fant angažiral. Škoda da ne razume, da zvišanje starosti zadene samo določene generacije pa še to če se dejansko zviša... pa pustimo to.
Če zanemarimo dejstvo, da so obveznosti pokojninskega sistema fiksne in torej netvegane, prilivi v blagajno pa tvegani glede na moč gospodarstva in vse neto prilive/odlive diskontiramo z dolgoročno obrestno mero za slovenske obveznice dobimo približek tega oškodovanja o katerem govori Rok
Torej 1,5 milijarde minusa letno (kar je trenutno, se bo pa še zviševalo torej skromna ocena) diskontirana z 2,5% = 60 milijard oškodovanja. Naš sistem ima v globalu torej 60 milijard primanjkljaja, ki ga bo treba nekako pokrit. Če bi upoštevali še rast te 1,5 milijarde recimo 1% letno, potem pridemo do vrednosti oškodovanja v višini zavidljivih 100 milijard Eur. Ja lejte kaj pa je 3 bdpjčke dodatno pobrat. Davek na kolesa z motorjem pa je :)

[RokNovak]
"Čez palec" je, ker je natančna struktura financiranja pač stvar političnega dogovora. Neposrednih državnih deležev v podjetjih naj bi bilo po SDH okoli 11 milijard. Kot eden prvopodpisanih pod peticijo, ki je pozvala k privatizaciji vseh gospodarskih družb, ki delujejo na konkurenčnih trgih, bi seveda privatiziral vse premoženje s katerim upravlja SDH.

Potencialna dodatna privatizacijska sredstva je možno pridobiti na primer še s privatizacijo državnih gozdov ipd. Ob pisanju kolumne sem imel tako mislih, da bi z naslova privatizacije lahko 10-15 let z milijardo evrov letno dopolnjevali UTP fond.

DA. In po teh 15. letih, ko bi pošle vse maščobne celice privatizacije?

Bi lahko ponovno obdavčili delo za potrebe UTP? Takrat bo verjetno že vse brstelo in cvetelo!?

Kakšne so projekcije št. upokojencev čez 15 let?

[KočaTrikotnaJasa]
če mlade moti,da bodo delali za naše pokojnine,jih pa nič ni motilo,da smo mi delali za njihov študij,subvencije za prehrano,bivanje,štipendije i.t.d.naj si vse to 'plačajo sami,pa bo meni ostalo dovolj,da bom varčeval za dodatno pokojnino.

OK, mi si samo plačamo študij, vi pa kredite, ki ste jih najeli. Ste za?

Tebi mogoče ja. Morda ne veš, da jih večina nima polne dobe dela! In vedno več je takšnih. Nekateri sploh nimajo ali imajo samo enega otroka ... Daj poglej malo bolj širše na samo na sebe. Ne pogovarjamo se samo o tebi

[Darjapo]
Nisem državni uradnik, ne študent, ne oseba, ki bi kar nekaj govorila vse povprek. Dolga leta sem delala ravno na področju delovnega prava, zato lahko rečem, da sistem dovolj dobro poznam, da lahko komentiram. Moram reči, da me preseneča razmišljanje mladega avtorja. Strinjam se s tem, da se je in se še "krade" tistim, ki so vplačevali več in se razporeja tistim, ki so vplačevali manj ali pa sploh niso vplačevali. Tudi s tem se strinjam, da je dejansko potrebo pristopiti k reformi,vendar reformi celotnega sistema RS, pa tudi spremembi miselnosti. Zagotovo pa se ne strinjam, da je potrebno dokončno "pokrasti" denar zavarovancem vseh generacij, ki so vplačevali več, saj predlog avtorja meri v to smer, da naj bi imeli kar vsi enake pokojnine ne glede na to koliko je kdo vplačal(neko vrsto socialne podpore). Takšne kraje oz. uravnilovke če hočete, še socializem ni poznal. Uvesti sistem v dobro mlade generacije, vendar na račun vseh preostalih, ki že leta vplačujejo denar v ta sistem zagotovo ni prava pot. Zagotovo se tudi ne morem strinjati s tem, da bi kljub temu, da sem vplačevala več skozi vsa leta, potem prejela kot tisti, ki je vplačeval minimalno ali pa sploh ne.

Hm, vreča je prazna. Torej se odločamo, če bomo pobrali znotraj generacije, ali raje mlajšo generacijo. Kaj torej predlagate?

Po mojem skromnem mnenju so za luknjo gotovo več krivi tisti, ki so živeli v času nastajanja luknje, kot pa tisti, ki jih takrat še ni bilo. Sicer pa bi bilo fer, da res pride do medgeneracijske solidarnosti, in da se luknjo lepo porazdeli med vse generacije. To kar imamo sedaj, je pa medgenracijski kanibalizem, ko si ena generacija vzame "kar ji pripada".

[FrRoSt]
Saj slovenski pokojninski sistem gre v to smer.

Nisem opazil.

To poznajo že v skandinavskih deželah.

Kolikor mi je znano, je minimalna pokojnina v skandinavskih deželah precej višja, kot je minimalna pokojnina, ki jo je določila evropska socialna listina. Slovenska minimalna pokojnina pa je precej nižja, kot je minimalna pokojnina evropske socialne listine.

V skandinavskih deželah so višji življenski stroški? Da, vendar je razlika manjša, kot je med minimalno pokojnino tukaj in tam.

Če nadaljujem v enakem slogu, je potrebno v pokojninsko reformo vključiti še "humano" evtanizijo vseh, ki jim zmanjka denarja za življenje.
Po določeni strosti tudi ne bi bili več upravičeni do javno sofinanciranih zdravstvenih storitev razen že omenjene evtanizije.

Bolj resno
Glavni problem je prehod iz enega sistema v drugega. Če smo humana družba MORAMO vsem zagotoviti človeka vredne pogoje. Tudi tistim, ki niso imeli možnosti drugega zavarovanja za starost kot javni pokojninski sistem.

Iskati moramo takšen sistem, ki bo vzdržen za upokojence in tiste, ki smo bolj ali manj blizu upokojitve ter hkrati stimulativen za vse, ki začenjajo aktivno delati.

Potrebno iskanje bo neuspešno, če bomo vztrajali na obstoječem in bo neuspešno tudi, če bomo razpravo začeli z očitkom kdo komu medgeneracisko krade.