Torej na BDP ima vpliv samo kapital, motivirana delovna sila pa prav nič. Good to know.

[lukey90]
Torej na BDP ima vpliv samo kapital, motivirana delovna sila pa prav nič. Good to know.

Če kapitala zaradi davčno neugodnega poslovnega okolja ni, tudi motivirana delovna sila nima kaj početi. Tukaj ni vprašanje ali je prej kura ali jajce, v tem primeru se jasno ve, da je prvo kapital in z morebitnim dvigom davka na dobiček bo kapitala manj. Sicer, gospodarstveniki, podjetniki, naše zbornice in združenja bomo odločno nasprotovali predlaganem dvigu davkov in v tej novi Mramorjevi pljački ne bomo in ne smemo sodelovati. S to Mramorjevo reformo gospodarstvo "dobi" le 100 milijonov novega davka, ki ga do sedaj ni bilo, vse drugo je larifari.

Vendar pa MF tovrstnih spodbud ne bi smel pogojevati s povečanjem drugih davčnih bremen.

ampak saj smo ja vsi za uravnotezen proracun, tudi finance, bi odgovoril mramor.

Ministrstvo za finance ob tem opozarja, da bi bilo treba ob morebitni uvedbi posebne olajšave za uspešnost odpraviti olajšavo za udeležbo delavcev pri dobičku, če se ta izplača v denarju. Ostala bi torej le še možnost delitve dobička delavcem v obliki delnic.

... kar pomeni, da bi bila na voljo samo delavcem, zaposlenim v delniskih druzbah, ne pa tudi podjetjih z drugimi organizacijskimi oblikami?

[crt]
> Ministrstvo za finance ob tem opozarja, da bi bilo treba ob morebitni uvedbi posebne olajšave za uspešnost odpraviti olajšavo za udeležbo delavcev pri dobičku, če se ta izplača v denarju. Ostala bi torej le še možnost delitve dobička delavcem v obliki delnic.

... kar pomeni, da bi bila na voljo samo delavcem, zaposlenim v delniskih druzbah, ne pa tudi podjetjih z drugimi organizacijskimi oblikami?

In podjetje s 3 (tremi) zaposlenimi, bo vsako leto delalo dokapitalizacijo. In imelo s tem ustrezne stroške.

[crt]
> Vendar pa MF tovrstnih spodbud ne bi smel pogojevati s povečanjem drugih davčnih bremen.

ampak saj smo ja vsi za uravnotezen proracun, tudi finance, bi odgovoril mramor.

tako, pa se zlato pravilo imamo, ki ga je zahteval Bruselj, bi lahko Mramor zlobno dodal.

[bc123a]
> [crt]
> > Vendar pa MF tovrstnih spodbud ne bi smel pogojevati s povečanjem drugih davčnih bremen.
>
> ampak saj smo ja vsi za uravnotezen proracun, tudi finance, bi odgovoril mramor.

tako, pa se zlato pravilo imamo, ki ga je zahteval Bruselj, bi lahko Mramor zlobno dodal.

On ma kvečemu zlato žilo.

Saj človek ne more verjeti kako nesposobne ministre imamo oz. kar celo vlado. Subvencije, ki jih vlada daje propadlim podjetjem iz davkoplačevalskega denarja bi več kot samo nadomestile izpadle davke zaradi bolj normalne dohodninske lestvice.Takšna kot je je skregana z zdravo pametjo. In kaj ima sindikat z dohodninsko lestvico?? Halo, ali to državo vodi sindikat ali izvoljena vlada. Poraba javnih sredstev pa se lahko z lahkoto racionalizira s tem, ko bi ukinili mnogo nepotrebnih dejavnosti v javnem sektorju, ki se odvijajo samo zato, da se dela zaradi dela. Državno upravo je potrebno prilagoditi zgolj potrebam državljanov in funkcioniranju države. To bi pomenilo znatno racionalizacijo pri zaposlenih in tudi pri porabi. Zakaj nima noben politik j... narediti tisto kar bi že zdavnaj morali. Nič lažjega kot povišati davke. Prosim minister Mramor nehajte že enkrat delat škodo Sloveniji in slovencem in pojdite s tega mesta, pa še ves profesorski klan vzamite s sabo.

Če bodo lastniki tok proti potem ne bo sprememb. Ampak naj potem ne jamrajo, da je delo preveč obdavčeno.

Nisem vedel da je finančnik lahko navaden računovodja. Namreč to kar nam govori prvi finančnik so čisto navadne računovodske fore, če nekje dobiš malo manj potem vzameš drugje malo več. Očitno je naša "top inteligenca" zrasla v butalah in izgleda da je edino merilo za zasedanje visokega polažaja, da si inteligentno podhranjen ali da si pokvarjenec, ki živiš na tuj račun. Očitno se bo treba pobrati iz te vukojebine, kot vse kaže bolje ne bo nikoli.

še eno možnost ima minister za sistemsko urejanje... po osamosvojitvi je v prvih letih državna uprava (ne javna) štela cca. 7.000 zaposlenih, danes jih šteje več kot 35.000 in še kar se z vsako novo vlado ta številka za nekaj tisoč poveča. Če minister zmanjša balast za 10.000 in če ima država z vsakim od navedenih le 1.000€/mesec stroškov, bo to zneslo vsaj 120mio€ na leto, pa je stvar urejena. (čeprav bo za odpuščene ljudi trenutno zelo težko, se je potrebno zavedat, da tonemo, in če ne bomo države shujšali, je samo vprašanje časa, saj so vsi ti ukrepi, kot je prelaganje kupčkov larifari...)

Davčna zakonodaja naj bo stabilna.
-Davek na Podjemno pogodbo, božičnico in ect....je 75%. Ali je kdo, ki je to upeljal sploh kdaj resnega delal v življenju ali se je samo piflal - Noro in s kakšno pravico država določa tako visoko stopnjo in v čigavem imenu sili ljudi v sivo ekonomijo?
-Davčni razredi in predlog(za srednji razred)-prag revščine je med 15 000 in 20 000 eur v sosednjih državah? Pod 18 800 se ne bi smelo plačati nič dohodnine. Ljudje s temi dohodki so nujno pridni in delovni in ves denar uložijo/prinesejo nazaj državi za hrano, obleke,stanarine ect...
-Davek na nepremičnine je nujen! (pravičen in največ 10 % večji od NUSZ-ja, vsaj za začetek) - ukinitev nepravičnega NUSZ-ja.
Lp
Sašo

Ponovno skrajno zapleteno, kratkovidno in neučinkovito. Predvsem pa se s tem gospodarstvo ne razbremeni. Nekaj bo lahko gospodarstvo pridobilo le z večjim povpraševanjem (povečanje neto plače).

Strošek plač se mora znižati na strani delodajalca.Pomeni znižanje prispevkov na BOD plače. S popravkom dohodninske lestvice se poveča povpraševanje. S tem dosežemo dva učinka. Gospodarstvo se z znjižanjem stroška plač razbremeni in lahko več vlaga v razvoj, lastniki imajo večji dobiček. S spremembo dohodninske lestvice se poraba (povpraševanje) poveča. Tudi tujega blaga in storitev.
Država mora začeti vlagati v infrastrukturo regionalnih cest. S tem se močno spodbudi del gospodarstva, ki ga je kriza nabolj prizadela (nizke gradnje). Z razvojem in investicijami v ceste se zmanjša brezposelnost, s tem pa tudi odliv iz naslova socialnih tranferjev. Z dobrimi cestami se zmanjšajo izgube v transportu, ter stroški države iz naslova prometnih nesreč, ipd... Z znižanjem stroška plač za podjetjase dodatno omogoči zaposlovanje. S tem se zniža brezposelnost. Pomembno se popravi razmerje med zaposlenimi in nezposlenimi, ter med zaposlenimi in upokojenci. Večanje zaposlenosti bi moral biti prvi cilj. S tem država dobi več in ima manj odliva iz naslova socialnih transferjev. Znižanje stropška dela tudi bistveno razbremeni strošek plač javnega sektorja. Tu država sicer ne dobi na prihodkovni strani, dobi pa pri odhodkovni strani.

Kje država lahko dobi izpad davkov? Del z večjo porabo prebivalstva(iz DDV), del z naložbami gospodarstva in države (multiplikativni učinek pri gradnji cest je 1,6). Del z znjižanjem stroška plač javne uprave, del z zmanjšanjem stroškov nabave v javni upravi, del z optimizacijo pobiranja davkov (ne le več, ampak ceneje - to je enostavneje).

V kolikor to ne pomaga, se lahko malenkost zviša DDV (0,5%). Ker smo znižali obremenitev stroška dela, z zvišanjem DDV končne polne cene izdelkov in storitev (v širšem vidiku) ne spremenimo. Torej ne znižamo konkurenčnosti na domačem trgu. Na tujem pa DDV na konkurenčnost tako rekoč ne vpliva. Kar je najpomembneje pa je to, da s tem močno pridobijo izvozniki, izgubijo pa uvozniki trgovci. S tem se davčne spremembe najbolj poznajo in najbolj koristijo prav podjetjem v Sloveniji, ki izvažajo. To pa so velinoma podjetja v tuji lasti. S tem se tudi dodatno popravi pokritost uvoza z izvozom, kar pomeni za celotno državo pozitiven denarni tok, več denarja, cenejša posojila, ....

Drugi del izpada mora država pokriti z bolj racionalnim trošenjem. To je trošenje, ki se preliva v žepe posameznikov doma in v tujini. Ta denar se v Sloveniji ne porabi. Tak primer so nabave medicinske opreme in storitev (Zakaj je bolje uvažati hrvaške anestiziologe, kot zaposliti slovenske? Zato, ker se tak odhodek ne pokaže kot strošek plač, ampak drugi stroški.)

Brez fige v žepu in zaščitenih medvedov, pa je potrebno predvsem stopiti na prste korupciji. Ta vedno izvira iz državnega aparata - podjetja jo le iskoristijo.

[crt]
> Ministrstvo za finance ob tem opozarja, da bi bilo treba ob morebitni uvedbi posebne olajšave za uspešnost odpraviti olajšavo za udeležbo delavcev pri dobičku, če se ta izplača v denarju. Ostala bi torej le še možnost delitve dobička delavcem v obliki delnic.

... kar pomeni, da bi bila na voljo samo delavcem, zaposlenim v delniskih druzbah, ne pa tudi podjetjih z drugimi organizacijskimi oblikami?

Kdo pa pravi, da morajo deliti lastne delnice? :)

M

[crt]
> Ministrstvo za finance ob tem opozarja, da bi bilo treba ob morebitni uvedbi posebne olajšave za uspešnost odpraviti olajšavo za udeležbo delavcev pri dobičku, če se ta izplača v denarju. Ostala bi torej le še možnost delitve dobička delavcem v obliki delnic.

... kar pomeni, da bi bila na voljo samo delavcem, zaposlenim v delniskih druzbah, ne pa tudi podjetjih z drugimi organizacijskimi oblikami?

Pa naj že nehajo s tem kompliciranjem zakonodaje.
Delavcu firma da nek bruto, od tega se potem obračunajo prispevki in davki. O višini le teh se pa potem pogovarjamo.

Zdaj pa bruto, pa drugi bruto, pa prispevkki delavca, pa prispevki delodajalca, pa dohodnina, pa vmes še kak davek na plačilno listo, potem pa drugačna obravnava za regres, pa drugačna za izplačilo dobička, pa spet drugačna za trinajsto plačo, pa spet drugačna za dodatke...
Pa kot da to ni dovolj še vsako leto nekaj novega.

Če bi bili davki nizki v takem okolju ne bi hotel nihče delat.

V trditev da če ni prijaznega davčnega okolja, ki bi privabilo kapital tudi motivirani delavci nimajo kaj početi. Ta trditev je podana kot polresnica in sicer zakaj?
Kapital se lahko sposodi(dolgovi) je pa zelo pomembna resnica zakaj se kapital uporabi. V preteklosti smo si sposojali sredstva(kapital) in ga pozidavali ali namenjali dejavnostim, ki so bile vezane na gradnjo(zasebno ali državno), pri tem smo dosegli kratkoročne efekte pri izgradnji, še zdaleč pa nismo zadostili ekonomski zakonitosti o donosnosti in vračljivosti kapitala. To se je počelo kampanjsko preko bančnega sistema, cene so lepo rasle mi pa smo pridobivali premoženje, ki ne daje drugega kot stroške(no morda so nekateri celo zaslužili na račun drugih, skupen rezultat pa je bil prikazan po letu 2008). Če pa bi recimo uporabili sposojen kapital za reprodukcijske naložbe(nadomestitev ali razširitev kapacitet, pa bi bila ob dobro pripravljenih projektih zagotovljena donosnost in upravičenost, bi trajno večali družbeno reprodukcijo in dohodek in delili bistveno več kakor danes, ko zategujemo pas pa ne vemo čemu. Ekonomika je čarovnija, ki zahteva sposobne ljudi, organizatorsko sposobne voditelje, ljudi z vizijo in te posle ne moremo prepustiti raznim šarlatanom in samooklicanim strokovnjakom. Merilo, ki ga uporabljamo za uspešnost(rast BDP) je pomanjkljivo in zavajajoče, je pa instrumentarij in rezultat naše sposobnosti(pustimo EU pri strani, saj izbira merila ni domena prisie temveč svobodne odločitve). Kakšno merilo potrebujemo? Uspešnost se meri z ustvarjenim dohodkom in njegovo razdelitvijo tako, da ostane še del, ki služi za odplačilo dolgov in rezerve. Pri tem je upoštevati dejstvo, da je pomemben dejavnik tudi neto prirast dohodka ali NDP, ki predstavlja razliko med izkazoma predpreteklega in preteklega leta za katero se ugotavlja. Pomembne so tudi družbene bilance stanja an začetku in na koncu obdobja, kakor tudi finančni tokovi. To so računovodski izkazi na makro nivoju, ki omogočajo vpogleg v dogajanja v družbi in ukrepanja "v pravo" smer. Vedno je potrebno v ekonomiki izbirati med več rešitvami, ki so različno donosne ali tvegane in izbrati ustrezno in pravo. Potem pa bo šlo. Danes ne vemo koliko nas stane enota BDP saj je ta umerjen skozi porabo, ki bi jo radi ponovno delili in ne dohodek, ki smo ga v preteklem letu ustvarili. To je informiranje za lažje razumevanje in ni kritika pomanjkljivega znanja.

Spoštovani komentator, kar veliko tega kar je napisano drži, je problematično to uvesti in to iz več razlogov:
-obtakih spremembah je odpor elite velik, saj je neposredno prizadeta,
-ker se korekcije ne morejo uvesti sočasno bo prišlo do kolapsa v določenih dejavnostih,
-povečanje zapsolitev je vsekakor privlačna tema vendar je potrebno biti zelo previden, saj zaposlitve izven "proizvdnje" pomenijo posredno in neposreno porabo ali so samo podaljšana roka produkcije skozi trgovsko razporeditev ponudbe,
-problem je pri pomanjkanju 2pravih" informacij kaj sploh pomeni neko merilo, kaj pomeni vzdržnost javnih financ, ki so del celotnih financ, koliko stane enota dodatnega BDP,
-resno se je potrebno ukvarjati z zakonodajo, jo poenostaviti in ne biti trdno prepričan, da je v družbi vse o.k. samo plače so preveč obremenjene in državljani nočemo po nepotrebnem trošiti. Lepa reč, vendar iluzija.
-vsekakor se je potrebno pozabavati tudi z delitvijo ustvarjenega družbenega dohodka, razlika med prihodki in odhodki družbe mora izkazovati ostanek vsaj tolikšen, da bodo poravnane obveznosti do upnikov, morda tudi za manjša odplačila dolgov. Državni proračun ni problematičen, če družbeni dohodek omogoča normalno funkcioniranje države, potrebno pa je težiti k zelo majhnim odstopanjem,
. da so naložbe v vzgojo in izobraževanje sporne in nesmiselne, se lahko vidi v manjku kadrov, ki so potrebni in tistimi ki jih ne potrebujemo. Visoko izobražen kader je družbeno nepoteben strošek, če ne vrača svojih naložb,
Kar precej dilem je in področje je široko, pa obilo veselja ob prebiranju mojih neumnosti.

[crt]
> Vendar pa MF tovrstnih spodbud ne bi smel pogojevati s povečanjem drugih davčnih bremen.

ampak saj smo ja vsi za uravnotezen proracun, tudi finance, bi odgovoril mramor.

ps. kaj strogi policaj IMF, steber financne discipline, priporoca drzavi, ki je veliko bolj zadolzena kot slovenija? med drugim... dvig minimalne place in plac v javnem sektorju :) uk.reuters.com/artic...KKCN0X91GL