Seveda je vselej vsega kriv ustanovitelj! Tako pač je. Ampak v članku ni navedenega pomembnega vzroka, pri katerem imajo veliko več nasledniki kot ustanovitelj. Namreč, če je šlo podjetju dobro (samo tako podjetje velja prenašati na naslednike)in v delo v podjetju družina ni bila neposredno vključena, je ta zavita v vato: vsega je dovolj, hrana je, stanovanje je, avti so, družba je, diskoteke so, počitnice tudi. V bistvu družinski člani samo rečejo in stvar se bolj ali manj hitro zgodi. Zanje se ni treba pretirano potruditi. Podjetništvo, direktorovanje pa je druga stvar. Za vsak uspeh je treba prepričati kar nekaj ljudi, nekatere tudi bolj na trdo, pokazati je treba znanje, da ti ljudje sledijo, treba se je veliko angažirati (nekateri bi rekli žrtvovati - pozabijo, da je to veselje). Vse to je naslednikom večinoma tuje in težko jim pade, da bi morali kar naenkrat zares delati. Zares delati! Pravzaprav je zanje bolj naravno, da (skoraj) obubožajo, šele ko je prepozno jih sreča pamet in šele njihovi nasledniki, ki niso živeli v taki vati,se zares spet zganejo.

Pozabili ste en glavni razlog za konflikte: mladi sploh ne vedo kaj je to delo, oni si po večini želijo dobrih avtov, jahte, potovanja, prestiž, kar dosti je takšnih, ki hitro zavozijo, kar sto stari ustvarili, zato jih stari "štopajo" na tak način. Bomo videli kakšna bo zgodba AJM sedaj, mladi vsak vlečejo na svojo stran, za posel pa ni več nikomur mar, me res zanima kje dobo čez leto, dve.