Strani: 1

bc123a sporočil: 48.253
[#2591119] 08.04.16 09:55
Odgovori   +    2
Zadnja sprememba: bc123a 08.04.2016 09:57
Res je, da prejsnje raziskave iz okvirnih projektov niso bile v dovoljsnji meri prenesene v industrijo, ampak H2020 je pa tudi neumnost.

Brez bazicne znanosti ni razvoja in tehnologije, in potem tudi stofa za visje gor po lestvici zmanjka.

EU se je obnasala takole:

- najprej financniramo bazicno znanost
- potem financiramo aplikativno
- potem financirajmo aplikacije v industriji
(vmes se manjsa financiranje zacetnih nivojev)

In potem bodo kaj? Rekli "vso znanost smo ze razvili, zapiramo shop"?

Neumno do konca. Ze veckrat sem naletel na tocno to interpretacijo ki jo bebavi uradniki v Bruslju ocitno jemljejo kot nekaj samoumevnega. Ne mores reci "bazicna znanost je narejena, sedaj financiramo samo se aplikacije".

Ravno bazicna znanost rabi podporo, ce katera. Visje gor po lestvici pa lahko financirajo podjetja sama.
Korazijan sporočil: 386
[#2591134] 08.04.16 10:13 · odgovor na: bc123a (#2591119)
Odgovori   +    0
No, saj je v H2020 še vedno precej baze
anon-16741 sporočil: 3.984
[#2591433] 10.04.16 02:29 · odgovor na: bc123a (#2591119)
Odgovori   +    0
[bc123a]
Res je, da prejsnje raziskave iz okvirnih projektov niso bile v dovoljsnji meri prenesene v industrijo, ampak H2020 je pa tudi neumnost.
Pred leti sem imel en besedni fajt na to temo z ex sošolcem, ki je prisesan na sesek "bazična znanost". In je šlo vedno bolj v smeri "prekleta podjetja neumna, nič ne znajo uporabiti, kar mi naredimo". Ni imelo smisla, sem raje odnehal, se mi pa zdi, da je kar simptomatično (pa ne mislim nate, te ne tlačim v isti koš).
Brez bazicne znanosti ni razvoja in tehnologije
To drži.
Ravno bazicna znanost rabi podporo, ce katera. Visje gor po lestvici pa lahko financirajo podjetja sama.
:-) A je to prosto po ZKP ali obstaja za to kaj bolj oprijemljivega? Kar precej bazične znanosti se je namreč "zgodilo" brez državnih podpor.

Nisem apriori proti podpori, ampak v zadnjih desetletjih je šlo to v neslutene idiotizme, ko je postal razvoj nečesa, kar nikomur ne bo nikoli nič koristilo, samemu sebi namen. Ne mislim na tiste redke, ki se res trudijo, pa pač rezultat dolgo ni uporaben, mislim na tisto enormno večino, ki namerno išče "niše", ki so evidentno tumaste in se noben pri zdravi pameti noče z njimi ukvarjati, jim je pa zaradi te nišnosti to odličen garant, da se izognejo konkurenci in objavljajo članke, štepajo akademske pike, ker to ipak spada pod bazično znanost in se točkuje. Pri nas smo imeli profesorja na zelo senior poziciji, ki se je šel bazično znanost takole: navlekel si je na desetine mladih bodočih diplomantov in zjutraj dal komando - zdaj mi pa zmešajte spojine iz te police s spojinami iz one police. In je občasno resnično nekaj novega ratalo, kajne. Izredno bazičnega, kakopak.
bc123a sporočil: 48.253
[#2591508] 10.04.16 21:00 · odgovor na: anon-16741 (#2591433)
Odgovori   +    0
[tekavec]
> Ravno bazicna znanost rabi podporo, ce katera. Visje gor po lestvici pa lahko financirajo podjetja sama.

:-) A je to prosto po ZKP ali obstaja za to kaj bolj oprijemljivega? Kar precej bazične znanosti se je namreč "zgodilo" brez državnih podpor.

Nisem apriori proti podpori, ampak v zadnjih desetletjih je šlo to v neslutene idiotizme, ko je postal razvoj nečesa, kar nikomur ne bo nikoli nič koristilo, samemu sebi namen.
Drzi oboje. Bazicna znanost je zelo riskantna zadeva, zato je ponavadi drzava zraven (ce ni ravno dovolj neumnih investitorjev na razpolago).

Problem je, da ta napreduje z nekim tempom, ki je (kao) za danasnje case sploh prepocasen in so vsi nestrpni, kdaj bo koncno ze kdaj ratalo. Z denarjem lahko zadevo pospesis, a zelo v smislu padajocih mejnih donosov.

Zadeva se lepo vidi v AI, ki se je zrusila ze enkrat (v 70tih in 80tih), in se bo zrusila se enkrat, ker si folk ne more dopovedati da tehnologija recimo ni zrela za samovozece avte in po plocniku skakajoce robotke. In noben denar ne bo tega spremenil, ce gre nekaj 100 miljard not, bo to pac 2040 namesto 2060, to je vse.

Res je tudi da so nekdaj bazicno znanost financirali zasebniki. recimo, kako so skurili prvi telegrafski kabel cez atlantik si lahko preberes spodaj. Zgodba je kar zanimiva, nisem pa ziher, da je to vzor, kako bi to naj slo naprej sedaj :)

en.wikipedia.org/wik...raph_cable

At the eastern end of the cable was Whitehouse. He was the company's chief electrician and a doctor of medicine – any electrical knowledge that he possessed was self-taught. Whitehouse believed that, in order to have the current at the receiving end change as rapidly as possible, the cable should be driven from a high-voltage source (several thousand volts from induction coils). The position was made worse because every time intelligible Morse code was seen on the mirror galvanometer at the eastern end, Whitehouse insisted that the galvanometer be disconnected and replaced with his own patented telegraph recorder, which was far less sensitive.

The effects of the poor handling and design of the cable, coupled with Whitehouse's repeated attempts to drive the cable with high voltages, resulted in the insulation of the cable being compromised. All the while, it was taking longer and longer to send messages. Towards the end, sending half a page of message text was taking as long as a day.

In September, after several days of progressive deterioration of the insulation, the cable failed.

Strani: 1