[republican]
> Doseg 500 kilometrov med posameznim polnjenjem baterije je najbrž razumna številka, ki bi električnim avtomobilom zagotovila konkurenčnost klasičnim, bencinskim in dizelskim motorjem

500 km dosega ne pomaga, če bo treba po prevoženih 500 km par ur polnit baterije, medtem ko običajen rezervoar goriva napolnimo v nekaj minutah.

Drži, vendar bi elektični avto z avtonomijo 500 kilometrov kljub temu zadovoljeval večino potreb povprečnega voznika. Pa tudi polnjenje na hitrih polnilnicah ne traja par ur, pač pa se napolni baterija do 75% v pol ure. To pa ni več tako velika omejitev, da bi odvračala voznike od nakupa tovrstnih vozil.

[republican]
> Doseg 500 kilometrov med posameznim polnjenjem baterije je najbrž razumna številka, ki bi električnim avtomobilom zagotovila konkurenčnost klasičnim, bencinskim in dizelskim motorjem

500 km dosega ne pomaga, če bo treba po prevoženih 500 km par ur polnit baterije, medtem ko običajen rezervoar goriva napolnimo v nekaj minutah.

Če boš lahko baterijo samo zamenjal bo postanek krajši kot pri tankanju...

kolikokrat tedensko se pa peljes v Francijo ali dlje ?

[lukey90]
Če boš lahko baterijo samo zamenjal bo postanek krajši kot pri tankanju...

forum.finance.si/?m=...520&single
forum.finance.si/?m=...021&single
forum.finance.si/?m=...654&single

saj gospod Zetsche ne ukinja motorjev z notranjim izgorevanjem.

Omenja samo, da je "doseg 500 kilometrov med posameznim polnjenjem baterije je najbrž razumna številka, ki bi električnim avtomobilom zagotovila konkurenčnost klasičnim, bencinskim in dizelskim motorjem"

in ima prav

Ko (če) bodo električni avtomobili postali razširjeni, tudi vožnja z njimi ne bo več poceni oz. bodo stroški primerljivi s sedanjimi avtomobili. Pa ne glede na to kako bo rešeno polnjenje, si ravno ne predstavljam ene Ravbarkomande na kako avgustovsko soboto, kjer bi se hitro polnilo nekaj deset električarjev naenkrat.

[republican]
> []
> kolikokrat tedensko se pa peljes v Francijo ali dlje ?

A ne razumeš, da ne gre za to, kolikokrat tedensko? Dovolj je nekajkrat letno. Pa ja ne misliš, da bom vsakič, ko se bom hotel recimo zapeljati do Milana ali Muenchna in nazaj v istem dnevu, najel rent-a-car, ali kupil še en avto, ker z električnim to pač ni mogoče? Ne bom... imel bom samo en avto, s katerim se bom lahko vozil po dnevnih opravkih, ter skočil do Milana in nazaj, vsakič ko se mi bo to zahotelo.

Točno tako. Tudi če se na res dolgo pot zapelješ zelo poredko, je to lahko problem.
Zato še vedno velja, da so električni avti igrača za bogate, ki si lahko privoščijo imeti več avtov naenkrat - električarja za preseravanje po mestu, Porsche 911-ko za na dirkališče, Q7 za pozimi, S-klaso za dolge poti, en kabriolet za lepe poletne dni itd... (edit: pozabil sem seveda na lifted Wranglerja za zabavo po offroad brezpotjih)

[pobalin]
> [lukey90]
> Če boš lahko baterijo samo zamenjal bo postanek krajši kot pri tankanju...

forum.finance.si/?m=...520&single
forum.finance.si/?m=...021&single
forum.finance.si/?m=...654&single

Tu govoriš o eni črpalki. Ena ni nobena. Za resnen preboj bi bilo potrebno vsaj polovico črpalk opremiti z baterijami in elektriko. Koliko elektrike pa je potrebno proizvesti, da lahko črpalka napolni baterije preko noči, pa naj bo v uri ali celi noči? In potem pomnožiti s polovico obstoječih črpalk, ne vem, recimo 300 ali 400. Ali v Sloveniji sploh proizvedemo dovolj elektrike (umazane iz TEŠa, čiste iz hidroelektrarn, atomske in ostalih) za polnjenje vsega tega? Bi bilo treba podvojiti proizvodnjo? Kako?

pri nas doma kupujemo drugi avto
jaz navijam za električnega, moja boljša polovica pa se temu upira, ker bi ga ona vozila in kao ne more na dolge poti
zato sem se odličil da zapisujem njene dnevne kilometre in 99% dni se vozi 30km dnevno

zdi se mi da potem doseg ni problem, sploh če lahko avto polniš doma

tudi cena ni več problem
primerjala sva električni model istega avtomobila z bencisnkim na avtomatski menjalnik in razlike je bilo za cca 3000 EUR
če dobiš še kredit eko sklada je razlika še manjša
ko sešteješ vse stoške servisa in prihranke na gorivu pa razlike ni več oziroma je edini riziko še potencialna zamenjava baterije ko se ta iztroši

problem je v miselnosti, novosti se bojimo kot hudič križa
veliko je tudi govorjenja na pamet

[W124]
pri nas doma kupujemo drugi avto
jaz navijam za električnega, moja boljša polovica pa se temu upira, ker bi ga ona vozila in kao ne more na dolge poti

Kam bi pa to ona sama na dolge poti? Nimate reda pri hiši?

[Mleben]
Tu govoriš o eni črpalki. Ena ni nobena. Za resnen preboj bi bilo potrebno vsaj polovico črpalk opremiti z baterijami in elektriko.

Govorim o projektu mreže zamenjevalnic baterij, o stroških za postavitev ter opremo in za poslovni model, ki ni razrešil problema jajca in kure, oziroma bi v čakanju na množično razširjenost električnih avtomobilov dolga leta delal z nevzdržno majhnimi prihodki. Ob tem je temeljil na enem modelu ene firme in najbrž bi se samo v pravljici vsi drugi proizvajalci električnih avtomobilov odločili za enake baterije in enak sistem vgradnje.

Govorim o tem, da npr. leta 1905 nihče ni gradil drage mreče bencinskih črpalk, ker so takrat tistih nekaj avtomobilov brez težav napojili pri lekarnarjih/drogeristih ali pa iz soda v vrtni lopi. In takrat ni bilo takih težav, kot so se pojavile z različnimi sistemi baterij, polnjenja, vtičnic, ki so izgradnjo enotnega omrežja za vse zavirale, mnogi prvi polnilni priključki pa so danes praktično neuporabni.

Koliko elektrike pa je potrebno proizvesti, da lahko črpalka napolni baterije preko noči, pa naj bo v uri ali celi noči? In potem pomnožiti s polovico obstoječih črpalk, ne vem, recimo 300 ali 400. Ali v Sloveniji sploh proizvedemo dovolj elektrike (umazane iz TEŠa, čiste iz hidroelektrarn, atomske in ostalih) za polnjenje vsega tega? Bi bilo treba podvojiti proizvodnjo? Kako?

Točno. To je za množičen prehod na elektrobile ključno vprašanje, o katerem ideologi in trobila ne govorijo in pišejo. Tudi o tem ne, kakšno priključno moč, kakšne kable in drugo opremo rabiš za polnilno postajo, ki bi na dan morala napolniti vsaj 200-300 baterij. Koliko to stane in kaj pomeni za celotno električno omrežje? Itn.

[W124]
primerjala sva električni model istega avtomobila z bencisnkim na avtomatski menjalnik in razlike je bilo za cca 3000 EUR
če dobiš še kredit eko sklada je razlika še manjša
ko sešteješ vse stoške servisa in prihranke na gorivu pa razlike ni več oziroma je edini riziko še potencialna zamenjava baterije ko se ta iztroši
problem je v miselnosti, novosti se bojimo kot hudič križa
veliko je tudi govorjenja na pamet

Res je veliko govorjenja na pamet in zatajevanja podatkov. Veseli me, če se vam račun za elekromobil izide ob izenačenih pogojih z drugimi uporabniki. Dokler jaz z vsakim litrom bencina polnim državni proračun, pomagam preživeti avtomehaniku in prenašam slabo vest zaradi emisij, elektromobilci za porabljeno energijo plačujejo bistveno manj dajatev, za povrh pa jim eko sklad podari 5 ali po novem celo 7,5 jurja za vožnjo avtomobila, čigar dejanske emisije niso 0 ampak nekje med tretjino in polovico emisij navadnega avta. Zakaj je čisto legalno (in subvencionirano) voziti se na gospodinjski tok, za vožnjo na kurilno olje ti pa lahko zaplenijo avto?!

In ob vsem tem silnem državnem ekologizmu javne službe še danes skoraj nimajo električnih vozil, javni prevoz ima še danes komaj nekaj avtobusov na plin, plinsko olje pa je vsem evidentnim problemom s PM navkljub še vedno neupravičeno manj obdavčeno od bencina - ne samo pri nas, ampak v skoraj celi EU!

Jaz pravim, da v demokratično in tržno urejeni družbi s skrbno pretehtanimi ukrepi oblasti, lahko v danih okoliščinah upravičeno subvencionirajo samo nakupe električnih vozil za javne službe. Ker, če ti niso smotrni za njih, tudi ne morejo biti smotrni za posameznike. In če smotrnosti (zaenkrat še) ni, gre samo za pumpanje javnega denarja v privatne žepe prodajalcev in kupcev nesmotrnih izdelkov in storitev.

[pobalin]
In ob vsem tem silnem državnem ekologizmu javne službe še danes skoraj nimajo električnih vozil, javni prevoz ima še danes komaj nekaj avtobusov na plin, plinsko olje pa je vsem evidentnim problemom s PM še vedno neupravičeno manj obdavčen od bencina. Jaz pravim, da v demokratično in tržno urejeni družbi s skrbno pretehtanimi ukrepi oblasti, lahko upravičeno subvencionirajo samo nakupe električnih vozil za javne službe. Ker, če ti niso smotrni za njih, tudi ne morejo biti smotrni za posameznike. In če smotrnosti (zaenkrat še) ni, gre samo za pumpanje javnega denarja v privatne žepe prodajalcev in kupcev nesmotrnih izdelkov in storitev.

Električni avtomobili niso nič posebnega.
Privatni denar "manj enakopravnih" na vse možne rokomavhske načine postaja javni denar, potem se ga pa na vse možne rokomavhske načine preliva spet nazaj v "bolj enakopravne" privatne žepe.
Zadeva se nam že nekaj tisočletij prodaja pod blagovno znamko "civilizacija".

[pobalin]


Točno. To je za množičen prehod na elektrobile ključno vprašanje, o katerem ideologi in trobila ne govorijo in pišejo. Tudi o tem ne, kakšno priključno moč, kakšne kable in drugo opremo rabiš za polnilno postajo, ki bi na dan morala napolniti vsaj 200-300 baterij. Koliko to stane in kaj pomeni za celotno električno omrežje? Itn.

To lahko sam izracunas. Cez palec bi rabil priklopno moc nekje 250kW. V enem dnevu pa porabil toliko energije, kolikor jo lj toplarna proizvede v treh minutah, ce se nisem kje hudo zmotil.

Se izpuste sem na hitro pogledal.
Termoelektrarna ljubljana bi za to energijo proizvedla 2.4t co2, ice vozilo pa za te prevozene kilometre priblizno 4.5t. Nekaj je sigurno se izgub vmes, a dvomim, da jih je za 40%.
Seveda vse zopet, ce se kje nisem hudo zmotil.

[pobalin]
> [Mleben]
> Koliko elektrike pa je potrebno proizvesti, da lahko črpalka napolni baterije preko noči, pa naj bo v uri ali celi noči? In potem pomnožiti s polovico obstoječih črpalk, ne vem, recimo 300 ali 400. Ali v Sloveniji sploh proizvedemo dovolj elektrike (umazane iz TEŠa, čiste iz hidroelektrarn, atomske in ostalih) za polnjenje vsega tega? Bi bilo treba podvojiti proizvodnjo? Kako?

Točno. To je za množičen prehod na elektrobile ključno vprašanje, o katerem ideologi in trobila ne govorijo in pišejo. Tudi o tem ne, kakšno priključno moč, kakšne kable in drugo opremo rabiš za polnilno postajo, ki bi na dan morala napolniti vsaj 200-300 baterij. Koliko to stane in kaj pomeni za celotno električno omrežje? Itn.

Kolikor se jaz spomnim, se je o tem že pisalo in cifre niso tako hude.
V primeru dvosmerne povezave - priključitve avtomobilov na elektro omrežje - pa so celo prednosti.

[tmatej]
Se izpuste sem na hitro pogledal.
Termoelektrarna ljubljana bi za to energijo proizvedla 2.4t co2, ice vozilo pa za te prevozene kilometre priblizno 4.5t. Nekaj je sigurno se izgub vmes, a dvomim, da jih je za 40%.

No, če se ti nisi veliko zmotil, se tudi jaz nisem dosti zmotil s to trditvijo:

čigar dejanske emisije niso 0 ampak nekje med tretjino in polovico emisij navadnega avta.

Odprto ostane še vprašanje primerjave drugih škodljivih emisij (PM, NOx, itn.), za katere laično dvomim, da so v bistveno ugodnejšem razmerju za TEL/TEŠ kot pri CO2, se pravi nekje med 1/3 do 1/2 avtomobilskih emisij.

[jani1974]
Kolikor se jaz spomnim, se je o tem že pisalo in cifre niso tako hude.

Je, veliko pisalo brez konkretnih številk in razlag in projekcij in argumentov. Veliko na pamet in v to ali nasprotno ideološko smer. Verske voditelje najdem v cerkvah, pri teh zadevah pa hočem podatke in argumente. Sjećaš li se TEŠ6?

V primeru dvosmerne povezave - priključitve avtomobilov na elektro omrežje - pa so celo prednosti.

Kakšne in katere pa - razen prodaje nočne in vikend elektrike?

[pobalin]


> V primeru dvosmerne povezave - priključitve avtomobilov na elektro omrežje - pa so celo prednosti.

Kakšne in katere pa - razen prodaje nočne in vikend elektrike?

Verjetno je mislil bolj na trenutne rezerve, ki naj bi jih bilo vsaj toliko, kolikor je mocen najmocnejsi agregat v omrezju in bi v2g, vsaj v teoriji, lahko bil kar koristen. Ampak ta eksperiment se da tudi dosti ceneje naredit.

[pobalin]
> [jani1974]
> Kolikor se jaz spomnim, se je o tem že pisalo in cifre niso tako hude.

Je, veliko pisalo brez konkretnih številk in razlag in projekcij in argumentov. Veliko na pamet in v to ali nasprotno ideološko smer. Verske voditelje najdem v cerkvah, pri teh zadevah pa hočem podatke in argumente. Sjećaš li se TEŠ6?

Ca. 20% več električne energije so naračunali v tejle debati:
www.quora.com/If-all...percentage

Tako da pazi, da ne bo kdo tebe imel za verskega voditelja ;-)

> V primeru dvosmerne povezave - priključitve avtomobilov na elektro omrežje - pa so celo prednosti.

Kakšne in katere pa - razen prodaje nočne in vikend elektrike?

www.internationaltra...201202.pdf

Glede primerljivosti emisij pa je še tale članek zanimiv:
shrinkthatfootprint....cars-green

[jani1974]
Ca. 20% več električne energije so naračunali v tejle debati:
www.quora.com/If-all...percentage

Imaš pa velike tolerance. Našel sem tole cifro,

So the increase in yearly electricity demand would be ~29%.

ki bi jo jaz zaokrožil na cca 30%. Zdaj je vprašanje koliko elektrike porabijo Američani in koliko mi, ker pri bencinu je jasno, da so s svojimi "trucki" veliko bolj požrešni od nas.

Tako da pazi, da ne bo kdo tebe imel za verskega voditelja ;-)

A zato, ker bi na podlagi zgornjega podatka trdil, da bomo zaradi elektrobilov rabili vsaj še TEŠ? ;-)

> > V primeru dvosmerne povezave - priključitve avtomobilov na elektro omrežje - pa so celo prednosti.
>
> Kakšne in katere pa - razen prodaje nočne in vikend elektrike?

www.internationaltra...201202.pdf
Glede primerljivosti emisij pa je še tale članek zanimiv:
shrinkthatfootprint....cars-green

Hvala za linke. Izgleda zanimivo branje (za ta vikend).

V teoriji bi ta zgodba s slovenskimi podatki sla takole:

- Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2015 znašala 15093 GWh in bo manjša za 13,4 % v primerjavi z letom 2014. Končna poraba električne energije bo znašala 12427 GWh in bo za 0,1 % večja kot leta 2014.

- Letna potrebna energija v slo za 1mio osebnih ev. znasa 3.000 GWh (+nekaj izgub).

- Na linku www.agen-rs.si/zagot...h-storitev najdes opisan postopek, kako se trenutno zagotavlja stabilnost sistema

Ideja o v2g pa predvideva, da bi del tega prevzela priklopljena vozila in bi se kapacitete, ki so zdaj namenjene rezervam (enake moci njamocnejsega agregata), sprostile za dodatno proizvodnjo, daljnovode pa bi se razbremenilo spic, ker bi se uravnavanje sistema v tem delu izvajalo lokalno.

[pobalin]
Zdaj je vprašanje koliko elektrike porabijo Američani in koliko mi, ker pri bencinu je jasno, da so s svojimi "trucki" veliko bolj požrešni od nas.

Sem razmišljal o tem in se zbal, da je tudi industrijske proizvodnje in s tem porabe elektrike v Ameriki več.
Mi mislimo, da imajo tam samo Wall Street in Hollywood, pa se dela še tudi...

Sicer pa kot zgoraj piše kolega, očitno so za Slovenijo že tudi računali potrebe električnih avtomobilov in je odstotek podoben.
In očitno imamo celo proste kapacitete - že brez optimizacije s pametnim omrežjem.
Tako da smo varni, dokler je v Šoštanju še nekaj tistega približka premogu.
Tačas pa moramo res našparat za Krško II.

[tmatej]
V teoriji bi ta zgodba s slovenskimi podatki sla takole:
- Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2015 znašala 15093 GWh in bo manjša za 13,4 % v primerjavi z letom 2014. Končna poraba električne energije bo znašala 12427 GWh in bo za 0,1 % večja kot leta 2014.
- Letna potrebna energija v slo za 1mio osebnih ev. znasa 3.000 GWh (+nekaj izgub).

Številka izgleda precej verjetna. 3000 GWh = 3 G kWh / 1.000.000 vozil = 3.000 kWh / 365 dni = 8,2 kWh povprečne dnevne porabe. To je čez palec in po zelo optimistični kalkulaciji zadosti za 80 km vožnje z manjšim elektrobilom z ugasnjeno klimo/gretjem. Bolj realno se mi zdi 50 km.

Je pa milijon vozil celo za sanjače bistveno pretirana številka, saj je to približno celoten vozni park Slovenije. Število ljudi, ki dnevno prevozijo do 100 km, jih ne skrbi realen doseg 120-150 km in si lahko privoščijo razmeroma majhen (drugi) avto za skoraj 20 jurjev, je še veliko manjše.

Ideja o v2g pa predvideva, da bi del tega prevzela priklopljena vozila in bi se kapacitete, ki so zdaj namenjene rezervam (enake moci njamocnejsega agregata), sprostile za dodatno proizvodnjo, daljnovode pa bi se razbremenilo spic, ker bi se uravnavanje sistema v tem delu izvajalo lokalno.

Izravnalna funkcija EV v omrežju mi je bila vsaj približno jasna, a vendar si je še zdaj ne znam predstavljati v konkretnih situacijah. Vzemiva, da se zjutraj v službo odpeljem 40 km daleč z doma napolnjeno baterijo. Kljub temu, da imam dovolj energije za vožnjo domov, se v službi priključim na vtičnico, preko katere pametno omrežje avtu po lastni potrebi jemlje ali daje energijo. Kako naj vem, koliko energije bom imel na razpolago ob koncu delovnika? Tako, da vsakič znova vnesem čas, ko bom spet rabil avto, da nevidna roka pametnega omrežja ve, kdaj hočem ves štrom nazaj?

Kaj pa, če moram na pot nekaj ur prej - kličejo iz vrtca, da je otrok bolan, moram na nepredvideni sestanek itn. - baterija pa je skoraj prazna, ker je pomagala izravnavati omrežje? In enako je z vsemi drugimi avti sodelavcev, zato mi preostane samo, da si od vratarja sposodim starega bencinskega clia ali pokličem taksi. Rekel boš, da je to scenarij 1 procenta in boš imel prav. Ampak ljudje se za (drag) nakup osebnega avta odločamo zaradi občutka avtonomnosti. Zaradi tega tudi ne maramo avtomobilov, pri katerih je verjetnost, da nas pustijo na cesti nadpovprečna (stari, "socialistični" ipd.).

Ko od avta ne pričakuješ te (skoraj) popolne neodvisnosti, začneš resno razmišljati o alternativah, npr. javnem prevozu ali bognedaj o MNZ pogonu. V danem primeru se mi zdi bolj verjetno, da uporabnik čez dan enostavno ne bi omogočil sodelovanja avta s pametnim omrežjem. Toliko bolj, dokler bo eletromobilov malo in bo ob izravnavanju omrežja vsak veliko bolj obremenjen kot če bi jih bilo priklopljenih ogromno.

Ob kakšni finančni spodbudi se bo uporabnik pripravljen odreči (že itak omejeni) avtonomnosti podnevi, bo najbrž hud zalogaj za marketing tovrstnih vizij prepleta eko-mobilnosti in pametne elekrifikacije. Da strokovnih novinarskih razlag niti ne omenim... :-)

Kar se povprecnih prevozenih kilometrov tice, so bili za slo ze nekajkrat izracunani na +- slabih 40km dnevno. Vseh +-1mio v slov registriranih osebnih vozil pa sem uposteval zato, da so nam vsaj priblizno jasne dimenzije in zato, ker je bila o delezu porabe overall ravno debata. 200Wh/km pa sem verjetno radodarno uposteval porabo ev. Toliko o stevilkah.

Za drugi del pa ze prehajava na podrocje vere. Jaz mislim, da bi dil ustrezen poslovni model nagrajevanja na nek nacin vseeno mogoc. Vsaj za tistih kriticnih 15min hladnega zagona in za izravnavo. V povprecju vozila stojijo parkirana vec kot 23ur dnevno. Seveda vse v teoriji, ampak midva tukaj ne bova resila sveta, le stevilke pravijo, da vsaj do te tocke zadeva v teoriji spila.

Sem pa ze omenil, da bi se to teorijo dalo dosti ceneje preizkusiti v praksi, a jaz se tega verjetno ne bom lotil in bom od tu naprej raje opazovalec, ker me tematika vseeno zanima.

[jani1974]
Sem razmišljal o tem in se zbal, da je tudi industrijske proizvodnje in s tem porabe elektrike v Ameriki več. Mi mislimo, da imajo tam samo Wall Street in Hollywood, pa se dela še tudi...

Itak. :-)

In očitno imamo celo proste kapacitete - že brez optimizacije s pametnim omrežjem.
Tako da smo varni, dokler je v Šoštanju še nekaj tistega približka premogu.

Pred meseci sem bral intervju z nekim menda strokovnjakom za energetiko, ki je (brez konkretnih podatkov) izjavil, da bi za prehod na elektrobile rabili še eno JE. Skoraj prepričan sem, da je bilo v Sobotni prilogi Dela, a članka nisem znal najti. Številke, ki jih je dal Tmatej, so čisto drugačne. Spet dim in megla!

Pritlehne politikantsko-interesne klike so uspele popolnoma diskreditirati ne samo TEŠ6 ampak cel šaleški energetski konglomerat, energetsko stroko, navidezen sistem "checks and balances" z mediji vred. Prašiči nepojmljive podrobnosti, da TEŠ6 menda ne morejo zagnati brez zunanje pomoči (kakšnega drugega planirano ugasnjenega bloka) ovcam nikdar niso pojasnili.

Tačas pa moramo res našparat za Krško II.

Šparat za JEK II? Zaboga, saj imamo pred seboj še ogromno šparanja za zapiranje JEK I in ureditev odlagališča! Kdaj že so zgradili JEK, da zdaj sprejemajo nekakšne resolucije? Džizs!

oe.finance.si/884175...-nuklearko
oe.finance.si/884182...ne-odpadke
oe.finance.si/884237...etih-letih

[pobalin]


Pred meseci sem bral intervju z nekim menda strokovnjakom za energetiko, ki je (brez konkretnih podatkov) izjavil, da bi za prehod na elektrobile rabili še eno JE. Skoraj prepričan sem, da je bilo v Sobotni prilogi Dela, a članka nisem znal najti. Številke, ki jih je dal Tmatej, so čisto drugačne. Spet dim in megla!

Kar je ze napredek. Na tem forumu se je pred leti govorilo o nekaj JE. Med glavnimi pa je bilo najti tudi bc-ja, ki ima menda celo doktorat iz foha.

Kar se mene tice, navajam enostavne stevilke, ki jih lahko vsak sam preveri v minuti ali dveh in se potem krega z njimi, ce mu ne pasejo. Tezko bi meni zaradi tega rekel, da trosim meglo, se manj pa, da sem kakrsenkoli vernik, ampak ok, been there done that...

[tmatej]
Kar se povprecnih prevozenih kilometrov tice, so bili za slo ze nekajkrat izracunani na +- slabih 40km dnevno.

Drži. To je najbrž izračunano povprečje iz letnega povprečja cca 15.000 km. A tako dobljena povprečja so najbrž preveč rokohitrska, da bi bila dovolj trden temelj za pripravo strategije električnih avtomobilov.

Za drugi del pa ze prehajava na podrocje vere.

He, he. Zdi se mi, da se velik del dosedanje zgodbe o EV nahaja na območju vere in kulturnega boja. Ker je lažje imeti "prepričanje" kot pa se poglabljati v podatke, ocenjevati tveganja, argumentirati scenarije.

Sem pa ze omenil, da bi se to teorijo dalo dosti ceneje preizkusiti v praksi, a jaz se tega verjetno ne bom lotil in bom od tu naprej raje opazovalec, ker me tematika vseeno zanima.

Tudi mene, zato hvala za debato.

[tmatej]
> [pobalin]
Številke, ki jih je dal Tmatej, so čisto drugačne. Spet dim in megla!

Tezko bi meni zaradi tega rekel, da trosim meglo, se manj pa, da sem kakrsenkoli vernik, ampak ok, been there done that...

Oprosti, ker nisem bil jasen. Tista dim in megla sta letela na intervjuvanega eminentnega strokovnjaka in ne nate. Ti si dal konkretne in očitno precej verodostojne cifre.

[pobalin]
> [jani1974]
> In očitno imamo celo proste kapacitete - že brez optimizacije s pametnim omrežjem.
> Tako da smo varni, dokler je v Šoštanju še nekaj tistega približka premogu.

Pred meseci sem bral intervju z nekim menda strokovnjakom za energetiko, ki je (brez konkretnih podatkov) izjavil, da bi za prehod na elektrobile rabili še eno JE. Skoraj prepričan sem, da je bilo v Sobotni prilogi Dela, a članka nisem znal najti. Številke, ki jih je dal Tmatej, so čisto drugačne. Spet dim in megla!

Fantina je zaokroževal navzgor, podobno kot ti ;-)
In potem na dobrih 30% je seveda potrebno še dodatne (pol) JEK, če bi bila nova enako močna in če bo spet v španoviji s Hrvati.

> Tačas pa moramo res našparat za Krško II.

Šparat za JEK II? Zaboga, saj imamo pred seboj še ogromno šparanja za zapiranje JEK I in ureditev odlagališča! Kdaj že so zgradili JEK, da zdaj sprejemajo nekakšne resolucije? Džizs!

Razgradnja JEK I se bo začela leta 2050, približno takrat, ko bo Šoštanj ugasnil po optimističnih pričakovanjih. Gradnja JEK II bo trajala 5-7 let, se pravi, da bomo morali imeti prve dinarčke našparane najkasneje 2045, oziroma toliko let prej, za kolikor se Šaleški lobi laže :-)

Sicer pa sem kalkuliral ev. ceno za nov JEK I s 600 MW in mi je kalkulator vrgel ven 3x10 na deseto. 30 milijard dolarjev. Tako da tisti milijončki za odlagališče so mala malca...

Kitajci so sicer seveda pol cenejši:
www.world-nuclear.or...power.aspx