Izobraževanje sem jim plačal jaz ( davkoplačevalec ).
Odšli so v tujino pridobljeno znanje prodajat ( ne se slepit; večina se jih ne vrne ! ).

Sedaj pa državi ( meni ) ne bi oni vrnili nič.

Sram naj jih bo !

[FIN-263888]
Izobraževanje sem jim plačal jaz ( davkoplačevalec ).
Odšli so v tujino pridobljeno znanje prodajat ( ne se slepit; večina se jih ne vrne ! ).

Sedaj pa državi ( meni ) ne bi oni vrnili nič.

Sram naj jih bo !

Nisem tako zelo prepričan, da kar oddidejo. Pogosto se izkaže, da je relativno udobno na univerzi ali inštitutu v Sloveniji. Si prvi na vasi.

Slovenski znanstveniki, ki odhajajo na podoktorsko izobraževanje v tujino, morajo, ne glede na praviloma višje življenjske stroške v svojem novem (začasnem) okolju, plačati takšen davek, kot bi vse te prihodke zaslužili v Sloveniji. Temu se lahko izognejo samo tako, da se odjavijo kot davčni rezidenti, kar pomeni, da morajo s Slovenijo pretrgati vse vezi

... kar velja za vse slovenske drzavljane v tujini, ne samo za znanstvenike.

je pa spet tako... tu se je mozno odzvati na dva nacina:

- dajmo vsaj znanstvenikom olajsati zadevo
- NE!! to pa ze ne! ali vsem ( = meni, kajpada) ali pa nobenim!

... ljudsko bolj znacilna je seveda druga alineja.

pri cemer je tragikomicno to, da je zelo podobna odnosu same drzave, ki z davcnimi predpisi sporoca, da naj slovenski gastarbajterji ali placujejo davek sloveniji ali pa jih kurc gleda, tudi ce od njih potem slovenija forever nic vec nima.

nakar gastarbajterji recejo ja prav, pol pa nc, in slovenija dobi darwin award.

(btw, ne, to ni mozno samo v sloveniji, obdavcitev kjerkoli na svetu ustvarjenega prihodka velja tudi recimo v komunajzarskih zda. kar ne pomeni, da je zato super ideja.)

Ureditev je seveda izjemno butasta, kot se za državo, ki ji vladajo birokrati, spodobi.

Vseeno še ta misel :

Ko se katerikoli eminenten slo znanstvenik (še posebej naravoslovje - tehnika) javno oglasi o splošnih težavah Slovenije, je njegov prvi recept - država naj da več denarja za znanost (če pustimo za trenutek ob strani, da so tudi v prvi vrstah vsakega pogroma proti privatizaciji).

Država pa lahko daje vedno več denarja samo z vedno večjim davčnim terorizmom - nekaj časa.

Tako gre to.

Socialni sporazum z ZDA še ni podpisan. Mladi Slovenci se povečano izseljujejo iz Slovenije, med njimi so perspektivni raziskovalci in znanstveniki, ki se želijo kasneje vrniti v Slovenijo. Sporazum bi omogočil slovenskim državljanom na začasnem delu v tujini ob njihovi stalni vrnitvi v RS prejemati pokojnino, pridobljeno v ZDA. Slovenija je menda edina članica EU, ki tega sporazuma z Američani nima. Kaj delata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za zunanje zadeve? Vladi sporazum ni zanimiv in se ga niti ne trudi skleniti, ker meni da bo s tem preprečila odhod Slovencev v ZDA, kajti z vsakim odhodom je davkoplačevalskega denarja manj.

Ko se katerikoli eminenten slo znanstvenik (še posebej naravoslovje - tehnika) javno oglasi o splošnih težavah Slovenije, je njegov prvi recept - država naj da več denarja za znanost ...

To je zelo, zelo res. nihče od teh dušebrižnikov za znanost pa niti ne omeni glavnih problemov:

Državni inštituti bi morali biti tam, kjer so povsod po svetu - na univerzah in raziskovalci bi morali biti zaposlitveno izenačeni z visokošolskimi profesorji. S tem bi lahko uveljavili pravilo, da sme biti vsak razisokvalec ali visokošolski učitelj zaposlen samo pri enem delodajalcu in bi odpadle vse dvojne zaposlitve, ki si jih privošči zgornjih 20-25% priviligirancev v univerzitetno-raziskovalni sferi.

S tem bi odpadlo tudi financiranje vseh PLAČ(!) raziskovalcev/vis.učitejev skozi raziskovalne projekte in programe, kar je največji izvor vseh sporov, anomalij in malverzacij tako s strani ARRS, kot s strani inštitutov in univerz.

Nehalo bi se navijanje za 'kritično maso' raziskovalcev. Doseganje 'kritične mase' je samo lepšalni izraz za 'postati tako velik, da me ne morejo ukiniti' ali pa 'dajte mi sužnje, da mi pišejo članke'. Že desetletja se po podrobnem pregledu javnega financiranja raziskovalnega dela v Sloveniji kaže, da so daleč bolj uspešne (sredstva/raziskovalca/pubilkacijo) manjše skupine. V skupinah z veliko raziskovalci je: a) je vedno nekaj takih, ki se 'šlepajo' na drugih (praviloma manj sposobni) in b) šefi večinoma nabirajo 'točke' na račun ostalih sodelavcev.
c) kritična masa neke skupine je smiselna edino takrat, ko gre za ciljni projet s točno določeno nalogo oz. ciljem, ki mora biti materialno in časovno definiran. V takem primeru se res potrebuje kompletno ekipo. Na splošnem pa dobri znanstveniki vedno lahko sodelujejo z drugimi laboratoriji in ni potrebno, da imajo sami 'laboratorij s kritično maso' ljudi. 'Kritično maso', za kaj in za koga??
Eden najbolj cenjenih znanstvenikov v Sloveniji je imel nekaj desetletij za sabo ekipo reda velikosti 90 znanstvenikov (od leta do leta je število variralo)! In kaj je ostalo za njim?? Niti ene tovarna, niti en sam obrat, ali karkoli drugega, kar bi kaj proizvajalo, razen še precej znanstvenikov, ki zopet hočejo 'kritične mase' raziskovalcev, in velko člankov z velikim številom citacij, ki pa z leti postajajo vse manj relevantne!

Denarje je v Sloveniji dovolj - le porabi se za podaljševanje stanja, kot je in ne za spremembe.

[crt]
> Slovenski znanstveniki, ki odhajajo na podoktorsko izobraževanje v tujino, morajo, ne glede na praviloma višje življenjske stroške v svojem novem (začasnem) okolju, plačati takšen davek, kot bi vse te prihodke zaslužili v Sloveniji. Temu se lahko izognejo samo tako, da se odjavijo kot davčni rezidenti, kar pomeni, da morajo s Slovenijo pretrgati vse vezi

... kar velja za vse slovenske drzavljane v tujini, ne samo za znanstvenike.

To NI res. V članku ti lepo piše: "Po drugi strani pa so izjeme: delni odpustek imajo zaposleni na ladjah, pa javni uslužbenci, napoteni na delo v tujini, in zaposleni v nekaterih evropskih finančnih ustanovah - ti doma davka sploh ne plačujejo."
Za morjeplovce ne vem. Vem pa da imajo slovenski uradniki pri evrobirokratskih ustanovah prav neverjetno boljši davčni položaj. Poleg tega da imajo že itak bistveno boljše plače kot jih lahko pričakujejo dotični mladi raziskovalci, od katerih habilitacijski sistem zahteva da gredo vsaj za eno leto v tujino, če mislijo nadaljevat znanstveno kariero doma (pri čemer pa si morajo v večini primerov mesto oz financiranje poiskat sami).
Davčno najbolj priviligirana diplomatska kasta v članku sploh ni omenjena ;)
Generalno se mi sicer zdi, da je tu največji problem s konceptom davčnega rezidentstva. V splošnem ne vidim smisla, da si država lasti pravico stoprocentno usekat svoje davke na dohodke ustvarjene drugje (tudi če gre za razliko od nižje tuje davčne stopnje). Okej v nekem deležu sorazmernem s koriščenjem državne infrastrukture.

[samos1111]
Poleg tega da imajo že itak bistveno boljše plače kot jih lahko pričakujejo dotični mladi raziskovalci, od katerih habilitacijski sistem zahteva da gredo vsaj za eno leto v tujino, če mislijo nadaljevat znanstveno kariero doma (pri čemer pa si morajo v večini primerov mesto oz financiranje poiskat sami).

Tri mesece po univerzitetnih pravilih ljubljanske univerze. Ne eno leto (lahko da ima kaksna fakulteta strozje kriterije).

Pri tem je treba te tri mesece "odsluziti" v tujini v enem kosu, sele ce se hoces potegovati za najvisje rangiranega pripadnika kaste (rednega profesorja) je to pogoj.

Za najnizjo uciteljsko kasto, docenta, bivanje v tujini ni pogoj.

Tako da ne jamrat. Problem je dejansko drugje: zakonodaja, kot je crt opisal, ponuja moznost "my way or highway". In ce nekdo dobi sluzbo v tujini in mu je tam vsec, je veliko bolj verjetno da bo izbral "highway" - za razliko od cezmejnega zdomca, ki se vozi delat iz Ptuja v Graz, pa bo komot rajsi hodil v maribor za primerljivo ali pa celo malenkost manjso placo, ce mu jo kdo ponudi.

Ker znanstveniki vsaj ponavadi skocijo za gastarbajterstvo vsaj nekaj 1000 km dalec, je tam radikalna odlocitev za "highway" ponavadi lazja.

(vse to so cisto prakticne razlike med znanstveniki in lokalnimi gastarbajterji, pa tudi recimo evrobirokrati, ki tudi verjetno ne zelijo cele kariere narediti v tujini in so tam predvsem zaradi fine place)