Stefanec, ce ponovis ti postavim spomenik.

No, tudi pri nas zna protikorupcijska komisija zrušiti predsednika vlade, le namen njegove zrušitve je pri nas drugačen.

Šola za Borisa Štefaneca: Kako je Romunska Borka proti korupciji zrušila predsednika vlade in dobila priznanje od Revije Reader's Digest lepo vas prosim najprej bi morala zružit delovanje Reader's Digest in Mladinske Knjige že ki skupaj delajo krajo in korupcijo tako da dajajo denarne nagrade in potem ne dajo nobene denarne nagrade kradejo na veliko dajejo pa neka priznanja samo da se revijo bere naj malo zruši korupcijo Slovenije če je zrušila korupcijo Romunije in tudi naj zruši sistem Slovenije saj se korupcije in kraje v politiki in podjetjih državnih ne manjka tako bi raje ta Romunska Borka lahko prišla še v Slovenijo in še Slovenijo malo očistila LOPOVOV KI SE JIH NE MANJKA

V Sloveniji državni organi korupcije ne želijo odpraviti, kajti prejemanje korupcijskega bonusa sodi med stečene pravice državnih uslužbencev in je priboljšek k plači podobno kot dodatek za pripravljenost na delo. Zaposleni v državnih organih in javnih službah preprosto vabijo, da se jih korumpira in so vedno pripravljeni na skorumpirane prejemke.

Štefanec , bodi tak kot tvoj predhodnik in v naslednji vladi boš postal minister...

In kdaj se bo to omogočilo in udejanilo v Sloveniji ???

INSTITUT NADZORA NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je z namenom celostne predstavitve instituta nadzora nad premoženjskim stanjem in tolmačenja posameznih določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ga urejajo, sprejela prvo sistemsko pojasnilo na tem področju, ki je priročniško naravnano in za lažje razumevanje zakonskih določb vsebuje tudi primere iz prakse.
Sistemsko pojasnilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem je prvi dokument, ki institut nadzora nad premoženjskim stanjem celostno pojasnjuje na enem mestu. Komisija želi z njim razjasniti nejasnosti, ki jih pri izvajanju svojih pooblastil na področju nadzora premoženjskega stanja zavezancev vse od sprejetja ZIntPK leta 2010 dalje na tem področju zaznava. Številne nejasnosti se predvsem nanašajo na osebe, odgovorne za javna naročila, kot posebno kategorijo zavezancev za prijavo premoženjskega stanja.
Vsebina pričujočega dokumenta je usklajena s spremembami, ki jih je uvedla zadnja novela ZIntPK-C, sprejeta konec leta 2020, in vsemi ostalimi spremembami določb ZIntPK o nadzoru nad premoženjskim stanjem, ki so nastajale ob vseh spremembah in dopolnitvah ZIntPK. Te so posegale tako v kategorije zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, vrste podatkov, ki jih zavezanci sporočajo Komisiji, način sporočanja teh podatkov, kot tudi kategorije podatkov, ki so javnosti dostopne.

Pomen pravne ureditve nadzora nad premoženjskim stanjem
Nadzor nad premoženjskim stanjem je pomemben institut krepitve integritete in transparentnosti ter preprečevanja korupcije in preprečevanja in odpravljanja nasprotja interesov javnega sektorja oziroma zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Sistem prijav premoženjskega stanja zavezancev je orodje, s katerim se na eni strani preprečuje nasprotje interesov in zaznava nedovoljeno pridobljeno premoženje, na drugi strani pa se vzpostavlja in krepi integriteto javne oblasti. Sistem prijav premoženjskega stanja tako praviloma združuje dve funkciji: preventivno in nadzorstveno.
Osebe, odgovorne za javna naročila
V ZIntPK so pravila poročanja premoženjskega stanja za skupino oseb, odgovornih za javna naročila, urejena posebej in zanje je zakonodajalec oblikoval drugačna pravila. Sistemsko pojasnilo jim zato namenja posebno poglavje.
Novela ZIntPK-C je vnesla pomembno novost glede definicije oseb, odgovornih za javna naročila, saj sledi veljavni zakonski ureditvi na področju javnega naročanja in enotno ureja osebe, odgovorne za javna naročila, za vsa področja javnega naročanja. Po novem ni več pomembna vrsta postopka oddaje javnega naročila, temveč je bistvena ocenjena vrednost posameznega naročila.
Konkretni primeri s področja nadzora nad premoženjskim stanjem
V zadnjem poglavju sistemskega pojasnila so za lažje razumevanje instituta predstavljeni primeri najpogostejših vprašanj, ki jih je Komisija s tega področja prejela v preteklih letih, in pojasnil, ki jih je v odgovoru nanje pripravila Komisija.
Komisija pričakuje, da bo sistemsko pojasnilo pripomoglo k boljšemu razumevanju zakonskih določb glede nadzora nad premoženjskim stanjem in s tem k preprečevanju nejasnosti pri zavezancih.
Sistemsko pojasnilo je dostopno na tej spletni povezavi.
www.kpk-rs.si/kpk/wp...m-2022.pdf

Kdo so zavezanci za prijavo premoženja:
- člani uprav, člani organov nadzora in prokuristi gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv;
- člani uprave SDH, člani nadzornega sveta SDH, prokuristi SDH, pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto;
- člani upravnega odbora DUTB;
- poslovodne osebe – to so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv;
- ... Celoten seznam zavezancev
Zavezanci poročajo podatke o premoženjskem stanju:
- v celoti komisiji takoj ob nastopu in prenehanju funkcije ter leto dni po prenehanju funkcije;
- skladno z novelo ZIntPK-C mora zavezanec komisiji vsako spremembo glede funkcije sporočiti v roku 30 dni po nastanku spremembe;
- vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe.
www.kpk-rs.si/delo-k...2022-07-21
www.kpk-rs.si/za-zav...2022-07-20
registri.kpk-rs.si/r...v/prijava/
e-uprava.gov.si/podr...ml?id=5525