Vse to je načrtovano! Pokrasti, izčrpati kar je državno ("naše"), prek - glede na porazno nikakršnimi rezultati! - astronomsko visokimi plačami predsednikov, upravnikov, nadzornikov, nepotrebnih, mnogokrat preplačanih pogodb z zunanjimi svetovalci, izvajalci..., potem pa z nakradenim denarjem pokupiti vse, nas pa spraviti v sužnjelastniško razmerje! A je mogoče kaj drugače? Krivi smo pa sami, bolj nas ožemajo, stiskajo, j..ejo, raje se slinimo okoli njih...

URADNA DOLŽNOST KLIČE - TUDI DRŽAV IMA SODNO VARSTVO KOT UPNIK *priviligirano
Pooblaščeni, pristojni in odgovorni po uradni dolžnosti, zmigajte se!

Kozina (ob izreku sodbe Kordežu)

"Sodba ni čas za odpiranje šampanjcev, temveč za premislek," je dejal tožilec Jože Kozina, ki se (ponovno) sprašuje, kje so bili nadzorniki in revizorji.

Denarja sicer ne bomo nikoli videli, je ob koncu novinarske konference še dejal tožilec in zavrnil očitke, da izrečena kazen ni sorazmerna z višino škode. "Njegov namen ni bil sebi pridobiti ta denar, temveč izvesti projekt, ki pa se ni izšel," je dejal o Kordežu.

Moj komentar:

Kozina je ali »ober idiot« ali smrdljivo pokvarjena baraba.

Če bodo odgovorni za več ko 100 milijonsko škodo obdržali denar oziroma škode ne bodo poplačali,
Potem o zadevi ne bo nobenega pametnega ali pomembnega oziroma vzgojnega premisleka.

Revizorji, čeprav prodane duše, ne odgovarjajo za zakonitost pravnih poslov (ampak potrjujejo zgolj resničnost finančnega izkaza). Zato jih ni možno metati v isti koš, kot nadzornike.

Uprava in organi nadzora pa nedvoumno solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo družbi po pretekli in sedanji gospodarski zakonodaji.

Kazenska odgovornost (tudi priznana) pomeni posledično tudi »avtomatsko« odškodninsko odgovornost.

Ali pristojni in dobro plačani državni organi ne premorejo toliko jajc, da bi sprocesirali poplačilo škode solidarno s strani množice premožnih članov uprav in NS Merkurja & co. Ni pravice brez kazni.
Kandidatov za solidarno poplačilo škode je veliko. (Člani uprav in nadzornih svetov).
Tudi takšnih, ki vsega premoženja še niso poskrili. Naj naštejem vsaj nekaj posameznikov poleg Bineta: Blaž, Marjan, Aleksander, Matjaž, Rok, Jakob, Janez, Igor, Gregor, Tomaž, tudi nekaj žensk………. zelo dolga vrsta, ki so prejemali bogate sejnine in nagrade.
Članom nadzornega sveta bo za delo v nadzornem svetu za čas trajanja mandata pripadalo mesečno nadomestilo v višini 1.000,00 EUR bruto, predsedniku nadzornega sveta pa v višini 1.500 EUR bruto.
Dodatno bodo lani nadzornega sveta prejemali sejnino v višini 200 EUR neto in predsednik nadzornega sveta v višini 300 EUR neto. VIR MERKUR.

Evidence v sodnem registru so dosledne in točne.

Jaz menim, da je možno odškodninsko odgovornost sprocesirati z lahkoto in sem pripravljen tudi sam pristopiti k akciji.

Evropska zakonodaj, sicer enako kot slovenska obravnava varstvo upnikov (državljanov Slovenije oziroma dokapitaliziranih bank na sledeč način):

Tudi po načelih mednarodnega prava je postopek varstva upnikov v zvezi z obravnavanim primerom zelo jasen:
V ZAKLJUČNEM POROČILU O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA PRAVNE FAKULTETE MARIBOR: Izboljšava izvrševanja Zakona o gospodarskih družbah (Oznaka poročila:ARRS-CRP-ZP-2012-05/34) je glede zaščite upnikov jasno razloženo sledeče:
»2.3.4.2.3. Pravica zahtevati odškodnino
Tožbe proti članom upravljavskega organa (ali delničarju) lahko vloži družba. Skupščina mora
sprejeti sklep, na podlagi katerega družba uveljavlja pravna sredstva (glej 1. odst. 364. čl. SEL).
Skupščina lahko sprejme tak sklep tudi potem, ko je družba začela z likvidacijskim postopkom.
Če je družba v stečaju, mora odločitev sprejeti stečajni upravitelj. Odškodnina, ki je plačana družbi, gre v korist vseh delničarjev ali upnikov družbe. Če dejanje ali opustitev, ki je povzročila škodo, ni storjena proti družbi in s tem proti vsem delničarjem ali upnikom, ampak zgolj proti določenim delničarjem ali upnikom, lahko le-ti sami sprožijo postopek in zahtevajo odškodnino. Po drugi strani pa posamezni delničar ali upnik ne more zahtevati odškodnine zase, če je bila škoda povzročena proti družbi, le-ta pa je zahtevala odškodnino, ki vključuje tudi škodo tega posameznega delničarja ali upnika. Družba ima prioriteto pred delničarji in upniki v zvezi z uvedbo postopka proti direktorjem ali menedžerjem glede izgube družbinega premoženja, poravnalni sporazum med družbo in med odgovornimi osebami pa je v normalnih okoliščinah zavezujoč za delničarje. Posledično morajo biti odškodninski zahtevki, ki so postavljeni samostojno in se pokrivajo z zahtevki družbe, zavrnjeni. Če družba ne sproži postopkov, lahko posamezni delničar ali upnik vendarle zahtevata povrnitev škode, ki je nastala njima osebno.«