• menijo, da zakon daje preveliko vlogo vodji gradnje, zmanjša pa vlogo izvajalca, ki prevzame garancijo in vsa tveganja, povezana z gradnjo – komentar: »vodja gradnje« v smislu novih predlogov je neke vrste »investitorski inženiring«, ki ga poznamo že sedaj, združen z »izvedbenim inženiringom«, ki ga tudi poznamo že sedaj; oboje je mednarodno uveljavljeno in ima svoja pravila ter združenja (fidic, ipd…), čemur se tudi slovenija ne more kar tako izogniti in uvajati svoje interpretacije (in »uzance« glede obojega)
• največje jabolko spora je institut vodje gradnje, ki ostaja, vendar je natančna definicija še stvar dogovora. vodja gradnje prevzema odgovornost za celostno izvedbo projekta. projekt bo moral ustrezati postavkam gradbenega dovoljenja – komentar: »postavke gradbenega dovoljenja« pa naj bi bile močno skrčene, bolj ali manj na nivo bivše »lokacijske dokumentacije«, ostalo pa ureja v izvedbeni dokumentaciji naprej vodilni arhitekt, ki naj bi bil po zamisli zgodbe ob enem »vodja gradnje« pri vseh »stavbah«, z vso finančno odgovornostjo za izvedbo, in z vso odgovornostjo za okoljske in druge tehnične rešitve v projektu, ob tem pa tudi finančno odgovoren za izvedbo; ta zamisel se sedaj močno krha zaradi upora inženirjev, kar močno ruši zgodbo, in daje pod vprašaj celoten predlagani sistem!; vodja gradnje pa bo vezni člen med projektantom in naročnikom.

• najbolj so navdušeni nad predvideno zavezujočo predodločbo. »predodločba investitorju zmanjša tveganja investicijske namere in mu olajša odločitev o sami naložbi,« - komentar: to pomeni, da je zavezujoča, je narek končni odločbi, ne glede na pritožbe »stranskih udeležencev« v kasnejših postopkih???
• je treba že v zakonu jasno določiti, katere listine morajo imeti gradbeni proizvodi. tako že obstajajo harmonizirani evropski standardi (hen), evropski ocenjevalni dokumenti (ead), evropske tehnične smernice (etag), slovenska tehnična soglasja (sts) ali slovenski nacionalni standardi (sist) – komentar: ki so prevzeti po mednarodnih iso standardih.

• v sloveniji več kot štiri petine projektantov delajo slabo arhitekturo, se prepuščajo željam investitorjev, ki o arhitekturi, gradnji in urejanju prostora nimajo ustreznega znanja. zato je slovenski prostor degradiran in zelo uničen. – komentar: pomeni tudi, da so prostorski akti tozadevno pomanjkljivi in jih prostorski akti nič ne usmerjajo, ali pa, da jih nihče ne spoštuje in ne nadzira izvajanja določil prostorskih aktov
• raziskava healthy homes barometer, v okviru katere so izprašali 12 tisoč anketirancev, kaže, da so za kakovost gradnje najprej odgovorni lastniki in investitorji, ki bi morali biti bolj ozaveščeni - komentar: »ozaveščeni« so pa lahko, če so omejeni z določili v prostorskih aktih, ki pomenijo narek njim in njihovim arhitektom -