Javni dolg se povečuje in povečuje, povečuje...Statistični urad Evropske komisije je na začetku lanskega leta objavil podatke o zadolženosti posamezne države upoštevajoč poleg javnega dolga tudi slabe kredite, obveze javnih podjetjih, ki so pod kontrolo države, državne garancije....Rezultat je popolnoma drugačna slika zadolženosti posameznih držav in se pojavlja potreba za redifinicijo fiskalnih kriterijev iz Maastrichta. Po evrostatovih podatkih iz leta 2013 je javni dolg Slovenije 80% BDP (grafikon 1.) , če dodamo še potencialne obveze iz danih garancij, obveze javnih podjetjih in slabih kreditov Slovenija potrebuje še 18% BDP (grafikon 3.9 za pokritje tega, če pa dodamo še obveze javnih podjetjih, ki so klasificirne izven državnih obveznosti (Dars, železnice, Teš 6...), ker poslujejo na trgu, dobimo še dodatno obveznost v višini dobrih 90% BDP ( grafikon 4.) . Iz grafikona 7. je razvidno, da so potencialne obveznosti Slovenije 115% BDP. Zanimiv je grafikon 8., ki je vse obveznosti združil in ugotovil, da so slovenske ima obveznosti 180% BDP. Iz podatkov Evrostata je razvidno, da so potencialne obveznosti držav velike, fiskalni riziki so veliki, lahko pa bi jih začele upoštevati tudi bonitetne agencije in zniževati rejtinge posameznih držav. Mogoče je študija malo kontroverzna pa vendar so po navedbi avtorjev podatki Evrostatovi.
Študija hrvaških avtorjev Baje in Primorca »Treba li redefinirati fiskalne kriterije iz Maastrichta?« na: www.ijf.hr/upload/fi...ter/99.pdf